Tega o potresih še niste vedeli

Bovec po potresu leta 1998.

Sestavo Zemlje si predstavljajte kot puding, ki ga ohladimo tako, da se na vrhu naredi skorjica, spodaj pa je še topla masa. Zemljino skorjo sestavljajo tektonske plošče, ki niso enotne kot skorjica na pudingu, ampak so med sabo ločene in na več delih prelomljene.

Te plošče se nenehno premikajo, vrtijo in nagibajo v različne smeri, se zadevajo ali drsijo druga pod drugo. Kadar se zataknejo, se v zatiču med njimi začne nabirati energija. Ko se je nabere dovolj, se na prelomu zgodi preskok, kar sproži potres.

Lahko te prelome vidimo?

Večine prelomov, ki so žarišče potresa, pri nas s prostim očesom ne vidimo. Tudi potres v Bovcu leta 1998 na površju ni bil viden. S potresnimi opazovalnicami pa so na podlagi podatkov o popotresnih sunkih natančno določili, kje prelom poteka in kako je nagnjen.

In kako potresno ogrožena je Slovenija?

Reliefno razgibani kraji, kjer so hribi, visoki in ostri vrhovi, so z geološkega vidika mladi, zato so še vedno potresno aktivni. Slovenija leži med dvema takima mladima gorstvoma – Alpami in Dinaridi.

Ozemlje Slovenije po številu in moči potresov sodi med dejavnejša območja. Poleg mladih gorstev smo namreč tudi na stičišču kar treh tektonskih plošč, ki zaradi premikov lahko povzročijo potres: Evrazijske na severu, Afriške na jugu in Jadranske mikroplošče, ki je stisnjena med obe veliki.

Najmočnejši potresi doslej

Kako zelo potresno ogrožena je Slovenija, najbolje ponazorijo podatki o nekaterih najmočnejših in najbolj rušilnih potresih na slovenskih tleh.

Natančna lokacija žarišča velikega koroškega potresa, najmočnejšega potresa v srednji Evropi, ki se je zgodil leta 1348, še zdaj ni povsem znana. Po nekaterih podatkih je to bilo v bližini Beljaka v Avstriji, po drugih v italijanski Pontebbi. Takrat se je tresenje tal raztezalo v polmeru 750 kilometrov. Več 10.000 ljudi je umrlo že med potresom, mnogi pa v kasnejših požarih, poplavah in zaradi kužnih bolezni, ki so se pojavile po njem. Baron Janez Vajkard Valvasor je pisal, da je ta potres na Slovenskem porušil 26 krajev ter 40 gradov in cerkva.

Pred več kot polovico tisočletja se je na območju še danes potresno aktivnega Idrijskega zgodil najmočnejši potres na slovenskem ozemlju. Tudi ob tem potresu se je tresenje tal raztezalo v vse smeri kar 750 kilometrov daleč.

Leta 1998 se je zgodil potres v Bovcu. Njegova rušilnost je bila toliko večja, ker so se potresni valovi ujeli v dolini, se odbijali od Kaninskega pogorja in povzročili ojačitev frekvenc, nevarnih za objekte. To, da so se stavbe dvignile, je povzročil prvi, primarni potresni val. Valovanje doline pa je povzročil drugi, sekundarni val, ki je za stavbe najnevarnejši.

Nekaj let kasneje, leta 2004, pa je Bovec prizadel še en potres. Po trditvah seizmologov je bil to le popotresni sunek potresa iz leta 1998, ki je nastal v istem sistemu prelomov kot omenjeni idrijski potres.

Začetki opazovanja potresov in prva opazovalnica

Seizmologija, torej veda o potresih, se je pri nas začela razvijati šele po ljubljanskem potresu leta 1895. Avstrijski del avstro-ogrske monarhije je takrat organiziral zbiranje podatkov o tem, kakšni so bili učinki potresa na stavbah in kako so ga ljudje čutili.

V Ljubljani je takrat začela delovati prva potresna opazovalnica. Danes pa imamo v Sloveniji tudi okoli 5.000 prostovoljcev, ki opazujejo potrese.

Preventiva se začne pri gradnji

Kljub razvoju vede o potresih in dejstvu, da ležimo na potresno ogroženem območju, pa se je prvi "pravi" potresnovarni gradbeni standard v Sloveniji uveljavil šele nekaj tednov pred izjemno rušilnim potresom v Skopju leta 1963. Prav ta potres je bil povod, da se je slovenski standard potresnovarne gradnje dopolnil in uveljavil po vsej tedanji Jugoslaviji.

Richterjeva lestvica ne obstaja

V zadnjem času, ko so mediji pogosto poročali o potresih, ste lahko zasledili, da večinoma navajajo magnitudo potresa. Pri tem danes mnogi pogrešajo enoto "po Richterju".

Ameriški seizmolog Charles Richter pravzaprav ni naredil lestvice, temveč formulo za izračunavanje količine energije, ki se sprosti pri potresu. Enota "po Richterju" je bila pravzaprav napaka, zato danes uporabljamo evropsko makroseizmično lestvico (EMS).

Ali je potres mogoče napovedati?

Čeprav potrese preučujemo že dobro stoletje in vemo, kako preventivno ukrepati, pa največji izziv za seizmologe še vedno ostaja napovedovanje časa potresa. Zaenkrat se še ne da napovedati, kdaj se bo potres zgodil. Vsaj deloma pa lahko seizmologi napovedo območje in moč potresa, za kar uporabljajo karte potresne nevarnosti.