V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so pohvalili usmeritev sprememb pri socialnovarstveni reformi in upajo, da se bodo popravki napak nadaljevali. Opozarjajo na nekatere odprte zadeve.
Med drugim opozarjajo na pomisleke o dodatku za aktivnost in vezavi odtujitve premoženja na varstveni dodatek.
Kot je pojasnil izvršni sekretar zveze Goran Lukič, gre pri dodatku za aktivnost za novo definicijo, kdo je delovno aktivna oseba. Med te se bodo zdaj šteli tudi tisti, ki imajo sklenjeno pogodbo o opravljanju volonterskega pripravništva ali pisni dogovor o prostovoljnem delu.
Pripravništvo bi moralo biti ustrezno plačano
"S to definicijo nas je zakonodajalec postavil v precej neroden položaj," opozarja Lukič in dodaja, da se s tem volonterskemu pripravniku poleg socialne pomoči omogoča dodaten prejemek, kar bi ob optimalni višini socialne pomoči znašalo slabih 420 evrov. Poudaril je, da je pripravništvo oblika dela, ki mora biti ustrezno plačano, a se pojavlja vprašanje, ali naj se problematika "neustreznega oziroma sploh nikakršnega plačila" res rešuje v socialni zakonodaji ali "pač nekje drugje". Lukič verjame, da ministrstvo za delo to dilemo deli s sindikati, in pričakuje določene spremembe "v smeri pozitivne razrešitve".
"Skrbi nas, da bodo kadrovsko sliko 'flikali' s prostovoljci"
Ob tem Lukič poudarja, da ne želijo nikomur odrekati pravice do plačila, temveč tehtati, kako to vpliva na druge oblike dela na trgu. O vključevanju prostovoljcev v prejemanje dodatka za aktivnost je dejal, da je treba upoštevati, s kakšni težavami se spopadajo nevladne organizacije, kjer običajno delajo prostovoljci. "Tisto, kar nas skrbi, je to, da bodo rajši 'flikali' svojo kadrovsko sliko s prostovoljci, ki bodo dobili dodatek za aktivnost in socialno pomoč, kot z redno zaposlenimi," je opozoril Lukič in državo pozval k razrešitvi te dileme, da ne bi nastajale anomalije.
Število prejemnikov varstvenega dodatka se je zmanjšalo za tri četrtine
Kot pomembno je Lukič izpostavil tudi problematiko odtujitve premoženja oziroma omejitve dedovanja v primeru dolgotrajnega prejemanja socialne pomoči ali varstvenega dodatka. Spomnil je, da je bilo lani za izplačilo varstvenih dodatkov na mesec namenjenih približno 1,6 milijona evrov, leta 2011 pa 4,5 milijona evrov. To po njegovih besedah pomeni, da se je število prejemnikov zmanjšalo za tri četrtine. Institut odtujitve premoženja oziroma omejitve dedovanja tudi v novi zakonodaji ostaja, temu pa v ZSSS vseskozi nasprotujejo, je povedal Lukič.
Izrazil je upanje, da bo ministrstvo prisluhnilo njihovim pripombam. Javna razprava o socialnovarstveni reformi, ki vsebuje spremembe zakonov o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, in o socialnovarstvenih prejemkih se sicer danes končuje.
1
