Torek, 20. 7. 2021, 22.21
3 leta, 5 mesecev
Strokovnjak pojasnjuje, zakaj je ta odločitev dobra
"Drugi blok jedrske elektrarne je potreben, ker se, prvič, izteka življenjska doba obstoječe jedrske elektrarne in drugič, ker potrebe po električni energiji naraščajo in lahko pričakujemo, da bodo zaradi elektrifikacije prometa ter ogrevanja (toplotne črpalke) naraščale še bolj kot doslej," pojasnjuje strokovnjak za jedrsko tehnologijo dr. Igor Jenčič.
Dr. Igor Jenčič je strokovnjak za jedrsko energijo. Ministrstvo za infrastrukturo je družbi Gen energija izdalo energetsko dovoljenje za drugi blok nuklearke v Krškem. Po besedah ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca še ne gre za dokončno odločitev o tej investiciji, pač pa za prvi korak, da se postopki lahko začnejo.
"Izdaja energetskega dovoljenja je res šele eden od prvih korakov na poti do odločitve o gradnji drugega bloka. Energetsko dovoljenje pomeni predvsem to, da je elektroenergetski sistem Slovenije tehnično sposoben vključiti novo enoto v svoje omrežje (daljnovodi, zagotavljanje rezerve ipd.)," dodaja Jenčič. Do končne odločitve o gradnji drugega bloka pa je po njegovih besedah potrebnih še nekaj korakov: od pridobivanja dovoljenj do potrebnega političnega in javnega konsenza ter razpisa za izbiro izvajalca.
Ocenjuje, da bo celoten proces skupaj z gradnjo trajal še najmanj deset do 15 let, pri čemer je zaradi prenosa znanja in izkušenj zelo koristno, da vsaj nekaj časa obe elektrarni delujeta hkrati.
Novi blok jedrske elektrarne v Krškem ima podporo politike, podpirajo ga v strankah SDS, SMC, NSi, LMŠ, medtem ko v SD podpore še niso izrekli, v Levici pa projektu nasprotujejo.
Igor Jenčič, strokovnjak za jedrsko tehnologijo
Celoten proces skupaj z gradnjo naj bi po napovedih trajal še najmanj deset do 15 let.
Obstoječi elektrarni se življenjska doba izteka
Kot pojasnjuje strokovnjak, za obstoječo elektrarno načrtujejo, da bo obratovala še okoli dve desetletji. "To se sliši veliko, v resnici pa bo ta čas zelo hitro minil," dodaja ob tem. Hkrati pa obstajajo tudi pobude, da se predčasno zapre TEŠ, kar bi pomenilo, da se bodo pojavile potrebe po nadomestni energetiki še prej kot sicer.
Lokacija v Krškem pa da je primerna, ker je geološko dobro raziskana, ker obstaja vsa potrebna infrastruktura, kot so na primer daljnovodi, ker lokalno okolje razume in podpira jedrsko energijo in ker je z vidika človeških virov bolj ekonomično, če sta dva jedrska reaktorja na isti lokaciji, odgovarja Jenčič.
Hidroelektrarna, termoelektrarna ali jedrska elektrarna?
Hidroelektrarna ali termoelektrarna pravzaprav sploh nista alternativi jedrski elektrarni, pojasnjuje Jenčič, saj je skoraj ves potencial slovenskih rek že izkoriščen in iz preostanka ni možno pridobiti dovolj energije; termoelektrarna pa je nesprejemljiva s stališča izpustov toplogrednih plinov.
Glede morebitnih nevarnih odpadkov pa Jenčič pojasni, da v jedrski elektrarni nastajajo radioaktivni odpadki, ki imajo zelo majhen volumen, zato je ravnanje z njimi razmeroma enostavno in jih lahko brez večjih tehničnih težav dolgoročno skladiščimo oziroma trajno odlagamo.
Za obstoječo elektrarno načrtujejo, da bo obratovala še okoli dve desetletji. Igor Jenčič je tudi vodja Izboraževalnega centra za jedrsko tehnologijo (ICJT), ki je del Inštituta Jožef Stefan. Glavna dejavnost ICJT je usposabljanje bodočih operaterjev jedrske elektrarne, pa tudi informiranje splošne javnosti o rabi jedrske energije, zato med drugim tudi pojasnjujejo oziroma odgovarjajo na naslednja vprašanja:
Kaj sploh je jedrska energija?
Jedrska energija je tista energija, ki se sprošča ob spremembah v jedru atoma.
Za kaj vse uporabljamo jedrsko energijo? Tudi za luč?
Jedrsko energijo v jedrskih elektrarnah pretvarjamo v električno energijo, ki po električnem omrežju teče do uporabnikov. Tam jo lahko uporabljamo za pogon elektromotorjev, ogrevanje, razsvetljavo in še marsikaj.
Kakšno energijo proizvajajo v jedrskih elektrarnah?
V jedrskih elektrarnah proizvajajo električno energijo. Ta je enaka kot električna energija iz termoelektrarn ali hidroelektrarn, le da je pridobljena iz jedrske energije namesto iz kemične energije premoga ali potencialne energije vode.
Kaj je "boljše" (na splošno), jedrska elektrarna ali elektrarna na obnovljive vire, in zakaj?
Odgovor je odvisen od naravnih danosti države, ki mora zagotoviti svojo preskrbo z elektriko. Država, ki ima primerne naravne pogoje za gradnjo vodnih elektrarn, bo to seveda izkoristila (npr. Norveška, ki proizvede skoraj vso svojo elektriko v vodnih elektrarnah). Država, ki takih naravnih pogojev nima, ima večji interes za izkoriščanje jedrske energije (npr. Francija, ki proizvede skoraj vso elektriko v jedrskih elektrarnah). Bistveno je, da nobeden od teh dveh tipov elektrarn ne sprošča v okolje ogljikovega dioksida in ne povzroča učinka tople grede.
Kakšne vrste je jedrska elektrarna v Krškem?
Jedrska elektrarna Krško ima tlačnovodni reaktor.
Katere vrste jedrskih odpadkov poznamo?
Običajno delimo radioaktivne odpadke v tri kategorije: visokoradioaktivne, srednjeradioaktivne in nizkoradioaktivne. Visokoradioaktivni odpadki morajo imeti posebne močne ščite (svinec, beton, kamenine, lahko tudi debele plasti vode), ki varujejo ljudi pred sevanjem, poleg tega pa morajo biti tudi hlajeni. Srednjeradioaktivni odpadki potrebujejo ščite, hlajenja pa ne. Nizkoradioaktivni odpadki ne potrebujejo ne ščitov ne hlajenja (seveda pa ne smejo biti dostopni ljudem ali izpuščeni v naravno okolje).
Ali je možno radioaktivne odpadke varno odložiti?
Radioaktivne odpadke je možno odložiti zelo varno. Nizko- in srednjeradioaktivni odpadki (za te bo v Sloveniji zgrajeno odlagališče ob jedrski elektrarni Krško) so predvsem snovi, ki ostanejo po vzdrževalnih delih (npr. obleke za enkratno uporabo, delovni pripomočki, orodja itd.), ter izrabljeni filtri za čiščenje primarne (reaktorske) hladilne vode. Te snovi ne oddajajo toplote, njihova radioaktivnost je majhna in se po približno 300 letih izenači z radioaktivnostjo naravnega okolja. Sode, v katere so odpadke odložili v elektrarni, bodo v odlagališču zalili v betonske vsebnike, te pa odložili v odlagališče. To je izdelano kot neprepusten betonski cilinder, ki sega približno 50 metrov v zemljo. Odlagališče in vsebniki s sodi ne potrebujejo nikakršnih aktivnih naprav, ker se v njih nič ne dogaja. Življenjsko okolje je pred radioaktivnimi odpadki zaščiteno s štirimi pregradami: kovinski sod, betonski vsebnik, betonski cilinder odlagališča in geološka struktura okrog odlagališča. Podobna skladišča imajo vse države z jedrskimi elektrarnami in z njimi ni nikakršnih težav.
18