Stiske otrok: vedno več primerov, ko starši pozabijo na otroka v šoli

Otroci in mladostniki so že zakorakali v novo šolsko leto in medtem ko so se nekateri veselili srečanja z vrstniki, so med njimi tudi takšni, ki jim je pot v šolo mučna, saj se tam srečujejo z vrstniškim nasiljem in ustrahovanjem, za katerega ne vedo, kako se mu izogniti.

Ravno začetek novega šolskega leta je idealna priložnost, da spomnimo na prav posebne točke, kamor se lahko zatečejo otroci in mladostniki, ki se znajdejo v kakršnikoli stiski, pa naj bo to nasilje ali kakšna druga težava, za katero ne vedo, kako jo rešiti.

V 12 letih je v kar 30 krajih po Sloveniji zaživelo več kot 500 Unicefovih Varnih točk, ki postajajo vedno bolj uspešen in prepoznaven projekt.

100 obiskov otrok v zadnjih devetih mesecih Kot je na novinarski konferenci, ki je bila v Unicefovi Varni točki, Predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji povedal izvršni direktor Unicefa Slovenija Tomaž Bergoč, je bilo v Sloveniji v zadnjih mesecih ustrahovanih 20 odstotkov otrok, starih od 13 do 15 let. Tako so namreč pokazali podatki najnovejše Unicefove raziskave, ki med drugim kažejo tudi, da je bilo v zadnjem letu v pretepu udeleženih kar 40 odstotkov otrok.

Velika težava pa je tudi dejstvo, da nasilje prepogosto ostane skrito, daleč od oči javnosti, zaradi strahu pa ostane tudi neprijavljeno, je poudaril Bergoč.

Korak do odločnejšega boja proti nasilju nad otroki predstavljajo ravno Unicefove Varne točke, kjer so v zadnjih devetih mesecih dobili kar 100 obiskov otrok, ki so se znašli v stiski. V 27 primerih so se otroci znašli v resnejših težavah, ko je bilo potrebno posredovanje strokovnih služb, v vsaj 73 primerih pa so se otroci znašli v manjših težavah. Najpogosteje gre za otroke, ki so stari od deset do 14 let.

Različne stiske Stiske otrok so različne. Kot je pojasnil promotor Unicefovega projekta Varne točke Boštjan Gorenc – Pižama, se otroci v varne točke najpogosteje zatečejo zaradi: - vrstniškega nasilja, - nadlegovanja, - manjših poškodb, ki jih lahko rešimo z obližem, - pozabljenih ali izgubljenih ključev, telefona, - reševanja domačih nalog.

Še posebej zanimivo pa je, da je v zadnjem času opaziti vse več primerov, ko starši pozabijo priti po otroke v šolo.

Ne le fizične, ampak tudi psihične rane Vse te stiske, med katerimi velja še posebej izpostaviti nasilje, pa pri otrocih puščajo takšne in drugačne negativne posledice. Ne gre le za fizične poškodbe in rane, ampak tudi za psihične posledice. To se potem odraža na fizičnem in mentalnem zdravju, pa tudi na učnih sposobnostih.

"Otroci, ki so žrtve nasilja, kar dvakrat pogosteje izostajajo od pouka," je navedel Gorjup.

Anton Toni Klančnik z Generalne policijske uprave je opozoril tudi, da na žalost poznamo zelo brutalne zgodbe otrok in mladostnikov, ki se pogosto zelo nesrečno končajo. "Končajo se lahko tudi z napovedjo, da si bodo storili zlo, da si bodo vzeli življenje," je dejal.

Boštjan Gorenc je zato vse otroke in mladostnike pozval, naj pogumno stopijo skozi vrata s smejočim obrazom na modri nalepki. "Lahko se znajdete v težavah, ki se vam zdijo nepremostljive in grozne, a s pomočjo odraslega se lahko razblinijo ali postanejo znosnejše," je poudaril.