Sobota, 27. 5. 2023, 22.19
1 leto, 6 mesecev
Splošnih zdravnikov primanjkuje, število neopredeljenih bo še naprej naraščalo
Pozimi je ministrstvo za zdravje za zavarovane osebe, ki so iz različnih razlogov ostale brez osebnega zdravnika, ponudilo možnost vpisa v ambulantah za neopredeljene. Vzpostavile so se z namenom večje dostopnosti do zdravstvenih storitev oziroma z namenom zagotovitve dostopnosti do zdravstvenih storitev za vse zavarovane osebe, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika. Število vpisanih v ambulantah za neopredeljene še vedno narašča, trenutno je takšnih skoraj 11.400 oseb.
Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je bilo brez splošnega zdravnika spomladi več kot 142 tisoč oseb, od tega dobrih 105 tisoč slovenskih državljanov, kar pomeni 6,8 odstotka vseh zavarovanih oseb, njihovo število pa je nato začelo upadati. Tako veliko ljudi je brez zdravnika ostalo zaradi pomanjkanja splošnih zdravnikov kot posledice upokojevanja in odhodov iz javnega sistema zdravstva, pa tudi zaradi vsakoletnega zmanjševanja glavarinskega količnika.
V ambulantah za neopredeljene se je število oseb v zadnjih mesecih in tednih povečalo na trenutno 11.358, medtem ko jih je bilo še konec februarja le 3.818.
Iz podatkov ZZZS se da razbrati, v katerih krajih so težave največje in kje imajo posledično tudi največ oseb, vpisanih v ambulantah za neopredeljene.
Zaradi števila prebivalcev ni naključje, da je največ oseb iskalo zdravnika v ambulantah za neopredeljene v Zdravstvenem domu Ljubljana, kjer je takšnih okoli 5.650. Tudi v Velenju je pomanjkanje splošnih zdravnikov veliko, zato jih je v ambulanti za neopredeljene več kot 2.500. Stanje pa je boljše v Kranju s sedmimi neopredeljenimi pacienti in Portorožu s štirimi.
V nasprotju s splošnim prepričanjem pri glavarini ne gre za število zavarovanih "glav", ki so opredeljene pri določenem zdravniku. Vrednost količnika namreč odraža predvidevanje o pogostosti in zahtevnosti določene obravnave, zato je vrednost količnika povezana s starostjo. Za najstarejše in najmlajše bolnike je večja od drugih, kar pomeni tudi, da je obremenitev družinskih zdravnikov največja pri najmlajših in najstarejših osebah. Glavarina v ambulanti družinske medicine tako ni nikoli enaka številu bolnikov, ki si izberejo določenega zdravnika.
V ambulanti družinske medicine se glavarinski količnik izračuna tako, da se število opredeljenih zavarovanih oseb množi s količniki, ki so odvisni od starosti zavarovanih oseb. Tako imajo na primer dojenčki in starejši od 75 let glavarinski količnik 3, osebe med 19. in 49. letom pa 0,84. Ko zdravnik doseže določeno mejo glavarinskih količnikov, lahko zavrne obravnavo novih bolnikov.
Glavarina se prilagaja štirikrat na leto, ko se na podlagi števila opredeljenih zavarovanih oseb izračunajo količniki za glavarino.
Vir: Zdravniki Sledilnik.org
Ambulante le začasna rešitev
Obravnava v ambulantah za neopredeljene paciente je pravzaprav gašenje požara, ki mu še ni videti konca.
"Glede na veljavno ureditev odklanjanja pacientov pri 1.895 glavarinskih količnikih, kar je 19 odstotka manj od trenutnega slovenskega povprečja, je trenutno le deset odstotkov družinskih zdravnikov še dolžno opredeljevati nove osebe. To pomeni, da ima lahko ob vsaki upokojitvi družinskega zdravnika več zavarovanih oseb težave z opredelitvijo na novega družinskega zdravnika, zato pričakujemo naraščanje števila oseb brez izbranega zdravnika ter s tem posledično tudi opredeljevanja v ambulantah za neopredeljene osebe," napovedujejo na ZZZS.
Na ministrstvu za zdravje pa so povedali, da gre za kratkoročen ukrep, ki naj bi veljal do 31. decembra 2024. Ker je problematika kompleksna, so tudi rešitve večplastne in jih je treba reševati sistemsko.
"Boljša rešitev od trenutne bi bila ustrezna struktura zdravnikov v okviru razpisovanja specializacij, ki zagotavlja pokritje potreb zdravnikov na primarni ravni, vendar se diplomanti medicine ne odločajo za specializacijo iz družinske medicine. Na razpisanih sto mest smo na spomladanskem razpisu dobili novih 22 specializantov. Nujno potreben bo tudi uvoz delovne sile," so povedali na Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije (ZDRZZ).
Na ministrstvu za zdravje menijo, da je rešitev v izboljšanju pogojev za delo, kar bo najboljša spodbuda mladim zdravnikom za izbiro specializacije iz družinske medicine. Družinske zdravnike je treba predvsem administrativno razbremeniti, uvesti ustrezno izvajanje mentorstva in jih nenazadnje primerno nagrajevati za morebitno dodatno delo.
Enakovredna obravnava
"Pacienti v ambulantah za neopredeljene dobijo vse storitve, kot bi jih pri svojem osebnem zdravniku," zatrjujejo v ZDRZZ. "Seveda jih vedno ne obravnava isti osebni zdravnik, temveč zdravnik po razporedu," dodajajo. V ambulantah za neopredeljene namreč delajo različni zdravniki zunaj svojega rednega delovnega časa.
Slabost tega je, da pacienta obravnava zdravnik, ki ga ne pozna. "Na tak način se razgrajuje pozitivna vloga družinske medicine in družinskega zdravnika, saj se pacienta ne spremlja tako celovito in kontinuirano kot bi ga izbrani osebni zdravnik," pojasnjujejo na ZZZS.
Obravnava je sicer enaka za vse, tudi tujci, ki imajo urejeno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji in nimajo izbranega osebnega zdravnika, se lahko opredelijo v ambulanti za neopredeljene.
Seveda pa se oseba, ki je opredeljena v ambulanti za neopredeljene, lahko opredeli pri družinskem zdravniku, ki še sprejema nove paciente, oziroma se opredeli v drugi ambulanti za neopredeljene na primer pri menjavi bivališča.