Sodniki opozarjajo: Če se bo to nadaljevalo, se lahko bistveno zmanjšata varnost ljudi in učinkovitost sojenja

Sodišča so v veliki stiski tudi zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov, težava pa je dvoplastna: včasih priprti obdolženci niso bili pripeljani na narok, zaradi česar so jih morali sodniki preklicevati, zaradi prezasedenosti pa so imeli zavodi za izvrševanje kazni zapora težave tudi z nameščanjem pripornikov.

Podpredsednica vrhovnega sodišča Marjeta Švab Širok je v zadnjem letnem poročilu o učinkovitosti in uspešnosti sodišč opozorila na to, da je pripor skrajni ukrep, ki ga sodišče odredi le, če je nujno potreben za potek kazenskega postopka in varnost ljudi, zato so kakršnekoli ovire pri postopku "nedopustne in ogrožujoče". Vrhovno sodišče je zato že pozvalo vlado, naj sodišča obvesti, kateri zavodi bodo še izvrševali odločbe sodišč o priporu in naj izvede ustrezne ukrepe za reševanje nastale situacije.

Sodišča so zasuta s pripornimi zadevami, povezanimi predvsem s tihotapljenjem tujih državljanov: Ker se ta po zakonu obravnavajo prednostno, ostale zadeve več časa čakajo na obravnavo. Foto: PU Novo mesto Znano je, da je prezasedenost večine slovenskih zaporov več kot 130-odstotna, ljubljanskega zapora na Povšetovi ulici pa na trenutke tudi več kot 200-odstotna. Težava se vleče že leta in ni pričakovati, da ga bo za dolgo rešil niti nov zapor v Dobrunjah, ki naj bi ga dokončali prihodnje leto. Nov zapor namreč ne bo rešil kroničnega pomanjkanja kadra, tako pravosodnih policistov kot kuharjev, pedagogov, psihologov in drugega osebja.

Novice Ivan Perić med prestajanjem 30-letne zaporne kazni še v enem kazenskem postopku

Interventni ukrepi v noveli zakona

Da bi vsaj nekoliko omilili alarmantne razmere v zaporih, je državni zbor na izredni seji po nujnem postopku obravnaval novelo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Novelo so sprejeli s 46 glasovi za in 23 proti.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je na seji poudarila, da je stanje v slovenskemzaporskem sistemu alarmantno. Tako polnih zaporov po njenih besedah še nismo imeli, po zadnjih podatkih je zasedenost skoraj 140-odstotna.

Med začasnimi ukrepi, ki jih predvideva sprejeta novela zakona, so, da bi naloge pravosodnega policista opravljali tudi drugi zaposleni v upravi, ki so bili v preteklosti že zaposleni na tem delovnem mestu, poleg tega sta predvideni možnost prekinitve prestajanja kazni zapora in možnost odloga nastopa kazni zapora ali nadomestnega zapora. Ob tem je Katič zagotovila, da so predvidene ustrezne varovalke, ki preprečujejo, da bi bila ogrožena varnost državljanov.

Na težave v zaporskem sistemu so v razpravi na pristojnem odboru DZ opozarjali tako koalicijski kot opozicijski poslanci, a se niso strinjali glede načina reševanja te problematike. V Svobodi so denimo prepričani, da je zakonsko novelo nujno sprejeti, da se delno omili izredne razmere v zaporih, v SDS in NSi pa po drugi strani menijo, da gre za parcialne rešitve, ki v praksi ne bodo prinesle želenih učinkov.

Novice Osumljencu preprodaje drog v Kopru odredili pripor

Leta 2020 zvišali kazni za tihotapce ljudi

A ravno na SDS se zgrinjajo očitki, da je s parcialnimi rešitvami v času Janševe vlade stanje v slovenskih zaporih poslabšala. Takratna vlada je sredi junija 2020 z novelo kazenskega zakonika zaostrila kazni za tihotapljenje tujcev v Slovenijo z največ petih let zapora na zaporno kazen od treh do desetih let. Za tiste, ki so se pri tem nesorazmerno okoristili ali so sodelovali v hudodelski združbi, je predvidela kazen do 15 let zapora, primerljivo s kaznijo, zagroženo za kazniva dejanja, kot so denimo uboj ali skupinska posilstva.

Poslanci tedanje vladajoče koalicije so menili, da bodo s tem preplašili tihotapce ljudi, a se je v praksi pokazalo, da to ni zaleglo, je pa tudi v povezavi z vse večjim številom kaznivih dejanj vplivalo na to, da so zapori vse bolj polni obsojenih tihotapljenja ljudi.

Novice Po vlomu v trgovini na območju Črnuč trije mladi v priporu