Torek, 17. 9. 2024, 17.09
3 mesece, 1 teden
Sodniki opozarjajo: Če se bo to nadaljevalo, se lahko bistveno zmanjšata varnost ljudi in učinkovitost sojenja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,49
Zasedenost večine zaporov je več kot 130-odstotna, ljubljanskega zapora na Povšetovi ulici pa na trenutke tudi več kot 200-odstotna.
Na vrhovnem sodišču opozarjajo, da se zaradi velikega povečanja pripornih zadev, povezanih predvsem s tihotapljenjem tujcev, in prenatrpanih zaporov soočamo z veliko krizo. "Če zavodi v večjem obsegu v prihodnje ne bodo mogli izvrševati odločb sodišč v pripornih zadevah, se lahko bistveno zmanjšata varnost ljudi in učinkovitost sojenja," je opozorila podpredsednica vrhovnega sodišča Marjeta Švab Širok. Poslanci so prav danes obravnavali in po nujnem postopku s 46 glasovi za in 23 proti sprejeli novelo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki bo z nekaj ukrepi naslovila alarmantno stanje v zaporih.
Sodišča so v veliki stiski tudi zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov, težava pa je dvoplastna: včasih priprti obdolženci niso bili pripeljani na narok, zaradi česar so jih morali sodniki preklicevati, zaradi prezasedenosti pa so imeli zavodi za izvrševanje kazni zapora težave tudi z nameščanjem pripornikov.
Podpredsednica vrhovnega sodišča Marjeta Švab Širok je v zadnjem letnem poročilu o učinkovitosti in uspešnosti sodišč opozorila na to, da je pripor skrajni ukrep, ki ga sodišče odredi le, če je nujno potreben za potek kazenskega postopka in varnost ljudi, zato so kakršnekoli ovire pri postopku "nedopustne in ogrožujoče". Vrhovno sodišče je zato že pozvalo vlado, naj sodišča obvesti, kateri zavodi bodo še izvrševali odločbe sodišč o priporu in naj izvede ustrezne ukrepe za reševanje nastale situacije.
Sodišča so zasuta s pripornimi zadevami, povezanimi predvsem s tihotapljenjem tujih državljanov: Ker se ta po zakonu obravnavajo prednostno, ostale zadeve več časa čakajo na obravnavo.
Znano je, da je prezasedenost večine slovenskih zaporov več kot 130-odstotna, ljubljanskega zapora na Povšetovi ulici pa na trenutke tudi več kot 200-odstotna. Težava se vleče že leta in ni pričakovati, da ga bo za dolgo rešil niti nov zapor v Dobrunjah, ki naj bi ga dokončali prihodnje leto. Nov zapor namreč ne bo rešil kroničnega pomanjkanja kadra, tako pravosodnih policistov kot kuharjev, pedagogov, psihologov in drugega osebja.
Interventni ukrepi v noveli zakona
Da bi vsaj nekoliko omilili alarmantne razmere v zaporih, je državni zbor na izredni seji po nujnem postopku obravnaval novelo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Novelo so sprejeli s 46 glasovi za in 23 proti.
Ministrica za pravosodje Andreja Katič je na seji poudarila, da je stanje v slovenskemzaporskem sistemu alarmantno. Tako polnih zaporov po njenih besedah še nismo imeli, po zadnjih podatkih je zasedenost skoraj 140-odstotna.
Med začasnimi ukrepi, ki jih predvideva sprejeta novela zakona, so, da bi naloge pravosodnega policista opravljali tudi drugi zaposleni v upravi, ki so bili v preteklosti že zaposleni na tem delovnem mestu, poleg tega sta predvideni možnost prekinitve prestajanja kazni zapora in možnost odloga nastopa kazni zapora ali nadomestnega zapora. Ob tem je Katič zagotovila, da so predvidene ustrezne varovalke, ki preprečujejo, da bi bila ogrožena varnost državljanov.
Na težave v zaporskem sistemu so v razpravi na pristojnem odboru DZ opozarjali tako koalicijski kot opozicijski poslanci, a se niso strinjali glede načina reševanja te problematike. V Svobodi so denimo prepričani, da je zakonsko novelo nujno sprejeti, da se delno omili izredne razmere v zaporih, v SDS in NSi pa po drugi strani menijo, da gre za parcialne rešitve, ki v praksi ne bodo prinesle želenih učinkov.
Leta 2020 zvišali kazni za tihotapce ljudi
A ravno na SDS se zgrinjajo očitki, da je s parcialnimi rešitvami v času Janševe vlade stanje v slovenskih zaporih poslabšala. Takratna vlada je sredi junija 2020 z novelo kazenskega zakonika zaostrila kazni za tihotapljenje tujcev v Slovenijo z največ petih let zapora na zaporno kazen od treh do desetih let. Za tiste, ki so se pri tem nesorazmerno okoristili ali so sodelovali v hudodelski združbi, je predvidela kazen do 15 let zapora, primerljivo s kaznijo, zagroženo za kazniva dejanja, kot so denimo uboj ali skupinska posilstva.
Poslanci tedanje vladajoče koalicije so menili, da bodo s tem preplašili tihotapce ljudi, a se je v praksi pokazalo, da to ni zaleglo, je pa tudi v povezavi z vse večjim številom kaznivih dejanj vplivalo na to, da so zapori vse bolj polni obsojenih tihotapljenja ljudi.
