So otroci danes res bolj bolni kot nekoč?

Ker je časovni pojem nekoč zelo relativen, smo želeli preveriti, ali so današnji malčki zdravstveno bolj občutljivi, kot so bili njihovi starši. A žal na to vprašanje ni mogoče odgovoriti, saj takšnih statistik ni na voljo.

Pri Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja je na voljo le publikacija o zdravju otrok in mladostnikov Polone Brcar, dr. med., kjer so zajeti podatki med letoma 1990 in 2002, novejši podatki so na voljo na Statističnem uradu. Zato zdravje današnjih malčkov lahko primerjamo z današnjimi dvajsetletniki.

Otrok v povprečju pri zdravniku petkrat letno Dostopni podatki sicer povejo le, kako pogosto se starši odločijo za zdravniško pomoč, ne pa tudi, kako pogosto dejansko ti tudi zbolijo. Z zgornjega grafa lahko razberemo, da se pregledi pri zdravniku zaradi bolezni iz leta v leto zmanjšujejo, v zadnjih letih je manj tudi preventivnih pregledov.

V povprečju starši predšolske otroke k zdravniku pripeljejo petkrat letno, najpogosteje zaradi bolezni dihal, nalezljivih bolezni, pa tudi zaradi poškodb in zastrupitev, navajajo avtorji publikacije Zdravje otrok in mladostnikov .

Še bolj skopi so podatki o hospitalizaciji otrok, saj so ti na voljo le za obdobje med letoma 1990 in 2002. V tem obdobju je bilo precej več otrok na bolnišničnem zdravljenju, vendar ne toliko zaradi obolevnosti otrok, temveč zaradi administrativnih sprememb, navaja Brcarjeva. V tem času je bil povprečno letno hospitaliziran vsak drugi dojenček do prvega leta starosti in vsak šesti otrok med prvim in četrtim letom.

Več je alergij in avtoimunskih bolezni, manj infekcijskih "Posploševati je zelo težko, je pa vtis, da je več avtoimunskih in alergijskih bolezni, medtem ko za infekcijske bolezni to ne drži," pravi predstojnica klinike za pediatrijo na UKC Maribor Nataša Marčun Varda, dr. med.

Nalezljivih infekcijskih bolezni je manj zaradi cepljenja, pa tudi zaradi boljših pogojev bivanja in tudi zdravljenja. Virusne bolezni in pljučna obolenja pa medtem niso nič pogostejši kot nekoč, le več se govori in piše o njih.

Se je pa na drugi strani povečalo število otrok z raznimi alergijami, od alergij na različne vrste hrane do pelodov, plesni, pršic, živalski prhljaj. Alergija se lahko pojavi zaradi genetske izpostavljenosti, kar se skozi leta vsekakor ni spreminjalo, pravi Marčun Varda. So se pa zelo spremenili okoljski dejavniki, ki jih omenja za glavnega povzročitelja vse več alergijskih obolenj.

Napredovala je medicina, ne bolezni Poleg alergij otroci danes pogosteje zbolevajo tudi za raznimi avtoimunskimi boleznimi, kot sta kronična vnetna črevesna bolezen in celiakija. "Tega je precej več kot nekoč," pravi Marčun Varda in dodaja, da je ključen vzrok najverjetneje v diagnostiki.

Včasih so se takšne avtoimunske bolezni, pa tudi alergije, skrivale za nekimi nespecifičnimi težavami, kot je bolečina v trebuhu ali driska, bolezen pa ni bila diagnosticirana, tako kot je danes, poudarja pediatrinja.

Alergije zahtevna naloga za organizatorje prehrane v vrtcih Posebnega povečanja izostanka otrok zaradi bolezni v vrtcih niti ne opažajo. Kot nam je povedala organizatorka prehrane in zdravstveno-higienskega režima v vrtcu Jelka Renata Rom Mrcina, je tega zadnja leta morda celo manj oziroma je okrevanje otrok bolj kratkotrajno kot pred leti.

Pogosteje sicer zbolevajo mlajši otroci, predvsem tisti, ki so v vrtcu prvo leto. Kot razlog navaja stres in neodporen imunski sistem proti vsem virusom in prehladom, ki se v vrtcih zelo hitro širijo.

Opaža pa vse večje število otrok z alergijami in s preobčutljivostmi na določeno vrsto hrane, zato je oblikovanje posebnih dietnih jedilnikov stalnica.