Peter Jančič

Ponedeljek,
18. 10. 2021,
16.37

Osveženo pred

3 leta, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 8,21

50

Natisni članek

Natisni članek

volitve mediji LMŠ SD SDS Parsifal Ninamedia Mediana

Ponedeljek, 18. 10. 2021, 16.37

3 leta, 1 mesec

Smo kot Avstrija? SD visoko po Večeru in Dnevniku, nizko po Novi24TV in Delu.

Peter Jančič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 8,21

50

vox populi

Povsem drugače kot druge meritve je rekordno podporo volivcev za SD Tanje Fajon danes pokazala meritev agencije Ninamedia. Rezultat sta objavila Dnevnik in Večer. Ta meritev v primerjavi z drugimi praviloma vedno pokaže višje deleže za SD. A ta teden so odstopanja že skoraj neverjetna. Med opredeljenimi anketiranimi bi SD po Ninamedii volilo 22,8 odstotka volivcev, po tudi danes objavljeni raziskavi agencije Parsifal za Novo24TV pa 16,6 odstotka volivcev, medtem ko po raziskavi Mediane, rezultat je prejšnji teden objavilo Delo, le 13,9 odstotka volivcev.  

Tako velikanske razlike med meritvami za SD Tanje Fajon je razumno težko pojasniti. Da je pri teh meritvah vse mogoče, kaže škandal v Avstriji, kjer je moral odstopiti premier, ker naj bi v preteklosti umetno zniževali deleže njegove stranke v podobnih raziskavah v Avstriji, da bi dosegli zamenjavo na vrhu stranke.

Sebastian Kurz
Novice Aretirali raziskovalko javnega mnenja v aferi, ki je odnesla Kurza

Pri kom se najbolj goljufa?

Bližje so si izmerjeni deleži različnih raziskav pri SDS Janeza Janše, ki je po vseh treh raziskavah na vrhu s precejšnjo prednostjo. Po Večeru in Dnevniku s 27,3 odstotka, po Delu z 28,2 in po Novi24TV z 32,2 odstotka opredeljenih anketiranih. Po Ninamedii za Večer in Dnevnik izrazito nadpovprečne rezultate dosegata še SAB Alenke Bratušek (8,3) in Levica Luke Meseca s 14 odstotki. Po Parsifalu za Novo24TV pa bi se v parlament, drugače kot po obeh drugih raziskavah, prebile SNS Zmaga Jelinčiča (4,3), DeSUS Ljuba Jasniča in Gibanje Povežimo Slovenijo (4,8 odstotka). Po Mediani za Delo bi bili v parlamentu tudi Pirati (4,6 odstotka). Ni najbrž težko uganiti, da bi bile pri tako velikih razlikah tudi strukture parlamenta, ko gre za razmerja med levico in desnico, različne in s tem tudi možnosti oblikovanja vlad. Primerjava rezultatov teh treh zadnjih raziskav je grafično takšna:

 

Prazni prostori, ki so pri majhnih strankah največkrat pri agenciji Ninamedia, so posledica manjšega nabora strank, ki ga anketiranim ponuja ta agencija. Praviloma sprašujejo le o strankah z zastopniki v državnem zboru, izjema so instant stranke na levi. Takšne, primer je bila pred zadnjimi volitvami LMŠ, so hitro vključili v nabor. 

Je KUL skupaj ali ni?

Dodatna velika razlika med Delom, katerega raziskava je pred tednom pokazala, da je SDS daleč pred precej izenačenim trojčkom KUL, SD, LMŠ in Levico, je po danes objavljenih rezultatih raziskav za Novo24TV in Večer ter Dnevnik ta, da trojček pri teh ni skupaj. Po obeh je SD precej pred Levico, na zadnjem mestu pa je LMŠ Marjana Šarca. Da so razlike med raziskavami, ko gre za dosežke SD Tanje Fajon, značilne tudi bolj dolgoročno, pokaže primerjava rezultatov raziskav v daljšem obdobju, ki je takšna:

Na rezultate raziskav javnega mnenja se ni dobro preveč zanašati. Ne le zaradi poročil o goljufanju v tujini. Tudi sicer veljajo le za kazalec dogajanja, rezultati volitev poslancev se praviloma dramatično razlikujejo od merjenj pred začetkom volilne kampanje. V času pred prejšnjimi volitvami so prve mesece leta raziskave Mediane in Ninamedie vsakič na vrh postavile SD ali LMŠ, na volitvah junija pa je potem SDS zmagala z deležem, ki je bil večji od seštevka LMŠ in SD.

Velike razlike med rezultati različnih raziskav so med drugim posledica različnih načinov anketiranj. Zgornja grafika tako nazorno kaže, kako deleži nihajo v daljšem obdobju po anketah Parsifala za Novo24TV in Planet TV, Mediane za Pop TV in Delo ter Ninamedie za Večer in Dnevnik.
V članku in grafikah uporabljamo preračun, ki upošteva le volivce, opredeljene za posamezne stranke, kar omogoča primerjavo z volitvami in med raziskavami. Po preračunu so odstotki približno za tretjino višji od izvirnih rezultatov javnomnenjskih raziskav, v katerih upoštevajo še neopredeljene anketirance.