Sobota, 10. 1. 2015, 12.45
4 leta, 8 mesecev
Slovenski skrajneži združeni pod Kristusovim križem in rdečo zvezdo!
Srebal je jutranjo kavico, si prižgal cigareto in prebiral Le Monde. Tako kot vsako jutro se slovenski kardinal Franc Rode ni dal motiti. A vendarle ga je pri jutranjem ritualu nekaj zmotilo. Na Radiu Ognjišče je slišal govoriti o katoliških šolah. Brž je vstal iz svojega udobnega naslonjača, obrnil gumb na glasno in, glej ga zlomka, radostna vest!
A kdo bi lahko pozabil na retorične bravure vrlega upokojenega ljubljanskega nadškofa, na primer tisto o slovenski šoli kot dresuri za nemške ovčarje ali o Sloveniji kot otoku ateizma v osrčju krščanske Evrope?
Kar vrglo ga je s kavča v poslanski pisarni, ki si ga je dal prinesti v parlament, ko je slišal za strašljivo novico o začetku razgradnje javnega šolstva. "Dovolj je, gremo na ulice," si je rekel Luka, ki se je z nostalgijo spominjal romantičnega uporništva vstajniškega obdobja.
Poslanci Združene levice so se zbrali na kriznem sestanku. Medtem ko je Violeta Tomič že brusila kose za proteste, Franc Trček pa pripravljal prvi jurišni nagovor, ki bo na ulici razgrel demokratične socialiste in druge solidarne državljane, je vse presenetil izkušeni Matjaž Hanžek.
Življenjska izkušnja je nekdanjega varuha človekovih pravic pripeljala do presenetljivega predloga. "Tovariši in tovarišice, ta ustavna odločba je vendar priložnost tudi za nas! Zakaj pa ne bi še mi ustanovili svojih šol, ki bi širile demokratični socializem? Celo prostori ne bi smeli biti težava. Vem, da se vam bo zdelo bogokletno, a moja slutnja je, da bi se lahko dogovorili s Cerkvijo."
Šokirani združeni levičarji so najprej planili na Hažka, nato pa vendarle prisluhnili njegovemu predlogu. Cerkev se je pred javnostjo umazala z nepremičninskimi in finančnimi malverzacijami. Reši se lahko le, če dokaže, da ji ne gre samo za svoje interese. Če bo pokazala razumevanje do drugače mislečih in privolila v to, da bi del svojih nepremičnin odstopila državno financiranim šolam demokratičnih socialistov, se morda lahko še izvleče, je argumentiral Hanžek.
Violeta Tomič je bila proti, Franc Trček je bil proti, a večina z Luko Mescem na čelu je zaslutila priložnost. "Prav, lahko smo v skupnem objektu s katoliškimi šolami, a vhodi v objekte morajo biti ločeni, med odmori pa ne sme biti stika med katoličani in socialisti. V tem primeru sem za," je dejal Luka, nato pa sta popustila tudi Violeta in Franc.
Hanžek je prevzel težko nalogo – prepričati kardinala Rodeta. A pogajanja niso trajala dolgo. Franc je hitro uvidel, da je to velika priložnost za Cerkev. "Matjaž, lahko gostujete v naših šolah, a pod enim pogojem: vhodi v objekte morajo biti ločeni, med odmori pa ne sme biti stika med katoličani in socialisti. V tem primeru sem za."
Katoliški tabor je že snul predmete v nadstandardu v zadnji triadi: ‒ uvod v protikomunizem, ‒ skušnjave in priložnosti denacionalizacije in finančnih trgov, ‒ Kristusovi križarji in sodobna islamizacija, ‒ emigrantski vidiki rekatolizacije Slovenije.
Franc Rode se je veselil priložnosti, da bo lahko spet pridigal mladim rodovom. Tudi socialisti so pripravljali svoj kurikulum, Luka Mesec pa je bil vzhičen, da bo lahko s socializmom odpiral oči prebujajočim se najstnicam. Profesor Trček je bil glavni pri snovanju urnika: ‒ sociologija vsakdanjega življenja duhovnikov in komunistov, ‒ samoupravljanje s temelji zadružništva, ‒ zlo kapitalizma in vizija ekološkega socializma, ‒ emancipatorni vidiki vstajništva v parlamentarni demokraciji.
Ko je že kazalo, da bomo priča presenetljivemu sožitju katoličanov in socialistov v Sloveniji, se je zgodil morilski pohod muslimanskih skrajnežev v Parizu. Franc Rode je brž prihitel na Radio Ognjišče in spomnil na svoje besede iz leta 2003, da niti v komunističnem režimu niso dovolili gradnje džamije v Sloveniji in da je treba ustaviti vse postopke v zvezi s tem.
Pobrskali smo po arhivu in izbrskali Rodetove vizionarske analize: džamija je politično središče in ni isto kot cerkev za kristjane. Da ne govorimo o zgodovinskem spominu Slovencev na srednjeveške turške osvajalske pohode ter o muslimanskih ropanjih po slovenskih mestih in vaseh.
Ko so komunistični skrajneži vrgli v zrak prvo kapelico in ko so se katoliški fundamentalisti maščevali z obstreljevanjem Metelkove, je postalo jasno: Slovenija je po 75 letih znova sredi državljanske vojne. In kdo je kriv? Muslimani, seveda!