Slovenski prostozidarji prvič pred javnost

Prostozidarska dejavnost je pri nas organizirana v bratovščinah (v formalni organizaciji društev), vodi jih veliki mojster Velike lože Slovenije Marko Bitenc, javnosti bolj znan kot kirurg. Pod okriljem Velike lože Slovenije danes v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem deluje sedem lož, sodelujejo pa tudi z dvema prostozidarskima redovoma.

Danes imajo skupaj 300 članov, kar je po besedah Bitenca največ v zgodovini slovenskega prostozidarstva. Število članov si želijo v prihodnje še povečati, vendar ne na račun nižanja kriterijev za sprejetje novega brata, kot si pravijo med sabo.

Dejavnost izvira iz Anglije - na spodnjem zemljevidu je tempelj v Londonu -, kjer je danes materinska loža, iz katere izhajajo vse druge regularne lože.

Preberite še:

Kdo so prostozidarji? V Sloveniji deluje sedem lož.

Vsakdo lahko potrka na njihova vrata

Kako postati član? Bistvo prostozidarstva je član, ki z obredom sprejema v ložo postane vajenec. Kasneje lahko napreduje v pomočnika in nato mojstra, pravi Bitenc.

Čeprav včasih koga tudi povabijo v organizacijo, sistem deluje predvsem na prijavah (tudi prek spletne strani). Postopek sprejemanja je dolgotrajen in natančen, pravi. Materialni status ni dejavnik pri odločanju o sprejemu v članstvo, edina obveza je letna članarina. Višine te Bitenc ni razkril.

"Naše članstvo ni bogato. Tudi izobrazbena in poklicna struktura je raznolika. V naših vrstah imamo take z osnovno šolo in na drugi strani redne profesorje."

Članstvo v loži je omejeno le na moški spol. "Glede na to, da smo del regularne lože, lahko sprejemamo le moške. V številnih državah obstajajo tudi obmasonske, paramasonske organizacije za žensko članstvo. Mi smo pred leti sledili tej ideji, a se tu ni uveljavila. Trenutno razmišljamo, da bi s tem ponovno poskusili," pravi sogovornik.

Svobodomiselnost in toleranca

Na vprašanje, kakšni so pogoji za sprejem, Bitenc odgovarja: "Človek mora imeti željo, da postane boljši. Kandidat mora imeti maksimalno toleranco, svobodomiselnost, sposobnost razumevanja soljudi ne glede na nazorske ali verske opredelitve. Od nekdaj kandidat ne sme biti ne fanatičen ateist ne vernik, mora pa imeti izkristaliziran filozofski odnos do vere in sveta."

Čeprav so lahko različnih svetovnih nazorov ter verskih in političnih opredelitev, člane zbližujejo skupne etične in moralne smernice, kot so ljubezen, strpnost in enakost, ki jim sledijo tako v zasebnem kot profesionalnem življenju, je dejal Bitenc.

Če kateri od članov prekrši načela, ki jim sledi organizacija, se loža odzove. "Že če ugotovimo, da kateri od bratov v življenju deluje na način, da bi lahko razkritje njegovega članstva škodilo ugledu organizacije, je to dovolj, da se začne postopek izključitve," je dejal Bitenc. Dodal je, da se za najstrožje ukrepe odločijo, ko res ne vidijo možnosti, da bi se član lahko popravil. Tudi v Sloveniji so že imeli primere izključitev.

Člane prostozidarske lože družita strpnost in svobodomiselnost, medtem ko materialni status in izobrazba ali poklic niso dejavniki, ki bi vplivali na sprejemni postopek, pojasnjuje Bitenc. Foto: Vid Ponikvar

Zakaj prav zdaj?

Bitenc je član prostozidarskega gibanja od leta 1993. Že šest let je na vodilnem položaju, a je danes prvič stopil pred novinarje. Zakaj? Eden od razlogov je 300. obletnica ustanovitve prve velike prostozidarske lože na svetu, to je Velike lože Anglije. Nastala je leta 1717 v Londonu, kar pomeni začetek gibanja, ki je izšlo iz zidarskih cehov visokega srednjega veka in se vse do danes razvilo v mednarodni družbeni fenomen. 

Trenutno je v Narodnem muzeju Slovenije na ogled razstava o zgodovini prostozidarstva.

Bitenc meni, da na podlagi zgoraj navedenega slovenska javnost zdaj razpolaga z dovolj zgodovinskimi in znanstveno relevantnimi podatki o prostozidarstvu ter da zato ni nobenega razloga, da se tej ne bi predstavili. A glavni razlog je, da ima "slovenska javnost pravico vedeti, da nismo zarotniki ter da si delimo vse dobre in slabe trenutke v tej družbi. Sam pa sem ponosen, da sem prostozidar, saj je prostozidarstvo tako lepa misel in stvar."

Prostozidarji so sklenili, da je pravi trenutek za njihovo prvo javno predstavitev, saj je letos 300-letnica ustanovitve britanske lože, v Narodnem muzeju Slovenije pa je trenutno na ogled razstava Prostozidarstvo na Slovenskem. Foto: Vid Ponikvar

Slovenski prostozidarji kot del mednarodne mreže

V Ljubljani je bila prva loža ustanovljena leta 1795, kar je le eden od zgodovinskih podatkov prostozidarske misli na Slovenskem. In če preskočimo stoletja ter se obrnemo k sedanjosti, je Velika loža Slovenije del regularnih prostozidarskih velikih lož.

"Regularno prostozidarstvo pomeni, da deluješ v smislu prostozidarske etike in morale, pri čemer je bistveni del, da dobiš priznanje Združene velike lože Anglije," pojasnjuje Bitenc. Slovenska loža je ta pogoj izpolnila po letu 1990, pri obnavljanju prostozidarstva pri nas pa je v tistem času imela veliko vlogo avstrijska loža.

Suvereno delovanje na svojem ozemlju

"Osnovna značilnost regularnega prostozidarstva je, da nismo hierarhično organizirani. To pomeni, da vsaka velika loža suvereno skrbi za širjenje prostozidarske misli na območju države, kjer deluje, čeprav imamo regularne prostozidarske lože precej pogoste poglobljene bratske komunikacije, se med seboj obiskujemo in imamo tudi srečanja velikih mojstrov," o delovanju na mednarodni ravni pove veliki mojster slovenske lože.

Doda, da na teh srečanjih nikoli ne sprejemajo nobenih skupnih stališč in usmeritev. Gre le za izmenjave izkušenj.

Marko Bitenc se redno srečuje z mojstri prostozidarskih lož po Evropi in svetu. Foto: Vid Ponikvar

Kar se zgodi v loži, tam ostane

V Sloveniji se člani posamezne od sedmih lož po državi sestajajo dvakrat mesečno. Na srečanjih razpravljajo o različnih temah. O čem razpravljajo, določa posamezni član, ki je na posameznem srečanju odgovoren za pripravo skice, kakor imenujejo tematska predavanja. Mojstri si temo izberejo sami, pomočniki pa po posvetu z mojstri.

Člani morajo vzdrževati zaupnost srečanj. "Osnovni pogoj za odkrito izmenjavo mnenj je, da nikogar ni strah, da bi njegove misli kdo zlorabil. Le v takih pogojih si lahko vsi izmenjujemo mnenja, tudi če so ta diametralno nasprotna," je dejal Bitenc in dodal, da zato strogo varujejo zaupnost vseh pogovorov.

O politiki in dnevnih temah po njegovih navedbah ne govorijo. Zanikal je, da bi kdaj razpravljali o temah, kot sta drugi tir ali zdravstvena reforma. Tudi to, da bi se družili, da bi povečevali vpliv, je zanikal. 

"Mi se družimo zato, da gradimo simbolični tempelj ljubezni med ljudmi. Temu rečemo Salomonov tempelj, katerega bistvo je bilo, da so zidake oblikovali tako dobro, da za gradnjo niso potrebovali vezivnega materiala. Gre za gradnjo samega sebe, prenašanje teh vzorcev v svoje okolje in na ljudi okrog sebe. To je edini vidik, po katerem presojamo iščoče, ko potrkajo na naša vrata. Po tem, ali so se sposobni ponovno roditi in obdelati svoj kamen."

Niso strici iz ozadja

Prostozidarji so javnosti zanimivi, ker je članstvo vseskozi zavito v skrivnostnost, pripisuje se jim različne družbene vloge in nekakšen status stricev iz ozadja. Bitenc je danes to zanikal. 

Ali nekdo razkrije članstvo ali ne, je odvisno od njega samega. "To je odvisno od tega, ali meni, da lahko razkritje članstva resno ogrozi njegovo eksistenco. Trenutno se nekaj podobnega dogaja na sosednjem Madžarskem, kjer je premier Orban spremenil zakonodajo. Javni uslužbenec v nekaj dneh izgubi službo, če se izve, da je član prostozidarske lože."