Zlorabe v slovenski Cerkvi: "Ukrepov ni ali pa so premili"

Novoustanovljeno iniciativo so predstavili njeni vodilni člani:

• Janez Cerar, lazarist, ki je trenutno župnik v župniji Nova in Stara Oselica,
• Tomaž Pisk, sicer odvetnik v lastni odvetniški pisarni, in
• Igor Vovk, direktor Zavoda Iskreni.

Kot so danes povedali, civilna iniciativa povezuje dejavne katoličane različnih strokovnih profilov, ki so se bodisi neposredno bodisi posredno srečali s spolnimi zlorabami v Katoliški cerkvi na Slovenskem.

Vovk je na novinarski konferenci dejal, da je nastala, ker so prepričani, da Katoliška cerkev na Slovenskem naredi premalo, da bi zaščitila žrtve spolnih zlorab, ter da proti storilcem ne ukrepa konkretneje, hitreje in odločneje.

Omenimo, da v Sloveniji že zdaj deluje Društvo za zaščito ustave in žrtev Cerkve, ki je pred leti že opozarjalo na problematiko spolnih zlorab. Ali je še aktivno in kako komentira ustanovitev nove iniciative, smo želeli vprašati vodjo Janjo Škrjanc, a nam je za zdaj ni uspelo priklicati.

"Mnogim storilcem se nič ni zgodilo"

"Zelo težko je poslušati izpovedi žrtev spolnih zlorab, še težje pa je poslušati, da jih odgovorni niso vzeli resno. Mnogim storilcem se nič ni zgodilo, ukrepanje, če je bilo, pa je bilo preblago. Tega v prihodnje ne bomo več tolerirali, ne glede na to, kako visok cerkveni dostojanstvenik je bil v dejanja vključen," je po poročanju STA danes poudaril Vovk.

Od Slovenske škofovske konference (SŠK), škofov in redovnih predstojnikov med drugim zahtevajo ničelno toleranco do spolnih zlorab, pričakujejo, da bodo resno vzeli vsak naznanjen primer suma spolne zlorabe s strani pastoralnega delavca ter da bodo ob vsakem sumu na spolno zlorabo domnevnega storilca nemudoma odstranili z vseh položajev, na katerih bi lahko prišlo do nadaljnjih spolnih zlorab, še poroča STA.

Člani novoustanovljene iniciative so prejšnji teden z namero o njeni ustanovitvi seznanili ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta. Foto: STA ,

Član SŠK: "Drugačni pogledi so vedno dobrodošli"

Novonastala iniciativa, čeprav so člani tudi iz cerkvenih krogov, naj ne bi vzklila v vrhu slovenske Cerkve. So pa njeni člani z idejo, kot so danes povedali na novinarski konferenci, prejšnji teden seznanili ljubljanskega nadškofa metropolita in predsednika SŠK Stanislava Zoreta.

Tudi član ekspertne skupine za reševanje primerov spolnih zlorab pri SŠK Andrej Naglič je za Reporter dejal, da civilna iniciativa ne deluje v okviru SŠK. Da gre torej za laično pobudo. "Očitno gre za korektiv, morda kritiko ali spodbudo uradnim načinom delovanja v Cerkvi. Kar pa ni nujno slabo, nasprotno, dodatna spodbuda, energija, drugačni pogledi, so vedno dobrodošli," je dejal za Reporter in obenem ocenil, da bo iniciativa 'glas' žrtev, s katerimi je Cerkev že seznanjena in naj bi jih reševala.

Slovenci v desetih letih prijavili 12 primerov sumov zlorab

Naglič je sicer eden od treh članov cerkvene ekspertne skupine za reševanje primerov spolnih zlorab, ki deluje od leta 2009. Njena naloga je po navedbah na straneh SŠK dvojna: svetovanje žrtvam in njihovim svojcem na eni strani ter svetovanje škofom na drugi.

Prvim svetuje, da imajo možnost prijave storitve kaznivega dejanja spolnega nasilja policiji in tožilstvu, jih seznanja s postopki na cerkvenem in civilnem sodišču ter možnostjo terapevtske obravnave. Drugim pa svetuje, kako učinkovito ravnati v posameznih primerih zlorab. Kaj natančno pomeni učinkovito ravnanje, ni navedeno. Skupino sestavljajo trije člani: cerkveni pravnik, civilni pravnik in terapevt.

V javnosti se je že večkrat pojavljalo vprašanje, zakaj Cerkev sumov kaznivih dejanj, s katerimi jo seznanijo žrtve ali svojci, ne prijavlja. SŠK na spletni strani pojasnjuje, da zakon tega ne zapoveduje. 

Med žrtvami osnovno- in srednješolci

Kot izhaja iz lanskega odgovora na novinarsko vprašanje Mladine, objavljenega na straneh SŠK, je skupina od leta 2009 do septembra lani obravnavala 12 primerov domnevne spolne zlorabe. V SŠK so razkrili naslednje:

• V vseh primerih so bili domnevni storilci moški kleriškega stanu (duhovniki in diakoni).
• Domnevne žrtve so bile v petih primerih ženske in v sedmih primerih moški. Domnevno dejanje naj bi bilo v osmih primerih storjeno proti starejšim mladoletnikom in v štirih primerih proti mlajšim mladoletnikom (kot navajajo, gre za mlade pred puberteto).
• V vseh evidentiranih primerih so domnevne žrtve osnovnošolska in srednješolska populacija.
• Štirje primeri so z območja ljubljanske nadškofije, po dva primera z območja mariborske nadškofije in škofij Koper ter Novo mesto in po en primer z območja škofij Celje in Murska Sobota. 

A odvetnik Pisk je dejal, da se smernice za ravnanje v primeru zlorab, ki so jih slovenski škofje v novi različici sprejeli leta 2014, ne izvajajo v celoti. Podrobnejše razlage STA ne navaja.

Ekspertna skupina za spolne zlorabe mladostnikov, ki deluje v okviru SŠK, je od leta 2009 do septembra lani obravnavala 12 primerov domnevne spolne zlorabe. Foto: Thinkstock

Obsojeni in brez službe

V Sloveniji se je sicer zaradi spolnih zlorab nekaj duhovnikov že znašlo pred sodiščem in tudi v zaporu. Navajamo le nekaj primerov:

• Nekdanjemu župniku v Preski pri Medvodah Francu Klopčiču je višje sodišče lani za spolno zlorabo osemletne deklice prisodilo štiriletno zaporno kazen, čeprav ga je pred tem prvostopenjsko okrožno sodišče oprostilo. Po poročanju medijev je žrtev, ki je bila zlorabljena v času verouka, o tem spregovorila šele desetletje pozneje. Molčala je do trenutka, ko se ji je na psihiatrični kliniki, kjer je bila, neki fant približal, to pa naj bi pri njej sprožilo spomine na domnevni dogodek in prikazal se ji je župnik. Zdravnica je dogodek prijavila policiji, Cerkev pa je župnika umaknila iz pastorale, po domače 'odpustila'.
• Duhovnik v župniji Kašelj - Zalog Franc Frantar je bil zaradi spolne zlorabe desetletne deklice konec leta 2008 obsojen na pet let zapora. Na prestajanje kazni je odšel aprila 2010, decembra 2012 pa je bil pogojno izpuščen. Obenem je izgubil status duhovnika.
• Karl Jošt, ki je bil župnik v Artičah, je bil obtožen kar 16 spolnih zlorab deklic, a je med sojenjem leta 2006 umrl. Oškodovanka je tožila Cerkev, ki ji je morala na koncu zaradi pretrpljenih duševnih bolečin plačati 80 tisoč evrov odškodnine.
• Ormoškega župnika Albina Žnidariča so leta 2007 obsodili na pet let in pol zapora zaradi spolne zlorabe treh dečkov, mlajših od 15 let, med njimi naj bi bil eden celo duševno zaostal. Sodišče mu je izreklo še varnostni ukrep, v skladu s katerim še pet let ni smel imeti neposrednih stikov z otroki oziroma osebami, mlajšimi od 15 let. Kot je leta 2009 poročala Mladina, je Žnidaršiča po večmesečnem izmikanju v zapor na podlagi tiralice odvedla policija. Poročala je še, da je prvi slovenski duhovnik v zaporu.