Slovenski BDP skoraj šestkrat tolikšen kot ob osamosvojitvi

Na začetku leta 2023 je v Sloveniji živelo 2.116.972 prebivalcev, kar je 117.027 ljudi ali 5,9 odstotka več kot ob osamosvojitvi. V tem času se je delež prebivalcev, mlajših od 15 let, zmanjšal za več kot pet odstotnih točk, in sicer z 20,6 na 15 odstotkov. Delež starejših od 64 let se je povišal z 10,8 odstotka na 21,4 odstotka.

Moških je bilo lani za 9,6 odstotka več, žensk pa za 2,3 odstotka več. Število prvih se je povečalo predvsem zaradi tujih državljanov, so navedli na Sursu. Lani jih je v Sloveniji prebivalo nekaj manj kot 190 tisoč, od tega 120.162 moških in 69.634 žensk. Največ med njimi, to je 46,1 odstotka, je imelo državljanstvo Bosne in Hercegovine, sledili so državljani Kosova (14,2 odstotka) in Srbije (9,3 odstotka).

Ob osamosvojitvi smo imeli 250-odstotno inflacijo

V zgodovini Slovenije je bila inflacija najvišja ob osamosvojitvi, 247,1-odstotna, so navedli. Aprila letos je bila letna inflacija 3-odstotna. Slovenija je imela dve leti celo deflacijo, torej padec cen izdelkov in storitev. Leta 2015 je bila -0,5-odstotna, leta 2020 pa -1,1-odstotna.

Lani je Slovenijo obiskalo 6,2 milijona turistov, ki so ustvarili 16,1 milijona prenočitev. Turistov je bilo v primerjavi z letom 1991 štirikrat toliko, prenočitev pa trikrat toliko. Lani so 28,4 odstotka vseh prenočitev opravili domači, 71,6 odstotka pa tuji turisti. Med temi je bilo največ, to je 16,4 odstotka, iz Nemčije. Največ, to je 31,1 odstotka, prenočitev je bilo v gorskih občinah, sledile so zdraviliške (19,6 odstotka) in obmorske občine (19,1 odstotka).

Na Sursu so še navedli, da je bil uvoz v Slovenijo lani po začasnih podatkih vrednostno za 3,5 odstotka višji od izvoza. Slovenija je uvozila 57,1 milijarde evrov blaga, izvozila pa 55,1 milijarde evrov. Najvišjo vrednost je dosegel uvoz iz Švice, to je 16,4 odstotka skupne vrednosti uvoza. Tudi pri izvozu je bila najbolj pomembna trgovinska partnerica Švica, kamor je Slovenija izvozila 27,3 odstotka vsega blaga.

Desetina zaposlenih z manj kot 830 evrov plače

Povprečna mesečna neto plača žensk je bila leta 2022 za 5,1 odstotka nižja od plače moških. Desetina zaposlenih je prejela v povprečju manj kot 830 evrov, odstotek zaposlenih pa več kot 4.042 evrov neto na mesec. Med moškimi so največ, to je 2.249 evrov neto, zaslužili posamezniki z izobrazbo s področja matematike in statistike, med ženskami pa tiste z izobrazbo s področja prava (1.889 evrov neto).

Na Sursu so primerjali izobrazbeno strukturo prebivalcev z letom 2013. Terciarno izobrazbo je leta 2013 imelo 19,4 odstotka prebivalcev, lani pa 25,9 odstotka. Obratno je bilo pri deležu prebivalcev, ki so imeli največ osnovno šolo: leta 2013 je bilo takih 27,3 odstotka, v prejšnjem letu pa 21,7 odstotka. Delež prebivalcev, ki so dosegli največ srednješolsko izobrazbo, se je v vseh teh letih gibal med 52,3 odstotka in 53,3 odstotka.

Kot so opozorili na Sursu, je izobrazba zelo pomemben dejavnik v življenju posameznika, saj izobrazba staršev v precejšnji meri vpliva na materialni položaj njihovih otrok v odrasli dobi. Delež oseb, starih med 25 in 59 let, ki so bile lani resno materialno in socialno prikrajšani, je bil večji med tistimi, katerih starši so imeli v njihovi mladosti nižjo izobrazbo.