Sreda, 12. 5. 2021, 17.12
2 leti, 11 mesecev
Slovenska najstnica zaradi nerazumnega postopka po pravico v Strasbourg
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,69
12
ESČP je potrdilo prejem pritožbe zaradi nerazumno dolgega postopka pri ustavnem sodišču.
"Moja pobuda ni kompleksna, je enostavna in se tiče le enega stavka v zakonu. S svojim ravnanjem nisem prispevala k podaljševanju postopka. Nasprotno, prosila sem za čimprejšnjo pomoč," je v pritožbi zapisala slovenska najstnica, ki že od leta 2016 pravico išče na ustavnem sodišču. Ker se v petih letih ni zgodilo nič, je zdaj pritožbo vložila na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP).
Dvanajstletna šestošolka je februarja 2016 pri ustavnem sodišču vložila pobudo za oceno ustavnosti zakona o srednjih šolah zaradi kršitve pravic otrok in pravice do izobraževanja pri izbiri srednje šole.
Dve leti kasneje, leta 2018, je kot osmošolka prosila za začasno zadržanje, da bi sodišče odločilo še pred njenim vpisom v srednjo šolo. Ustavno sodišče je odgovorilo, da ne bo odločalo o začasnem zadržanju, saj da je vsebinska odločitev že v pripravi. Do danes ustavno sodišče ni odločilo niti o pobudi niti o predlogu za začasno zadržanje.
Gre za kršenje 6. člena EKČP, ki določa, "da ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali o kakršnikoli kazenski obtožbi zoper njega pravično in javno ter v razumnem roku odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče," je prepričana.
Del njenega dopisa objavljamo spodaj.
Več kot pet let se ni zgodilo nič, zdaj je na vrsti ESČP
ESČP je potrdilo prejem pritožbe zaradi nerazumno dolgega postopka pri ustavnem sodišču. Spodaj v celoti objavljamo dokument, ki so ga poslali pritožnici.
Odločitev sodišča v Strasbourgu bo pomembna, saj je od nje odvisna učinkovitost Ustavnega sodišča v bodoče.
Postopek pri Ustavnem sodišču se vleče že pet let in tri mesece, o predlogu za začasno zadržanje pa sodišče ni odločilo že več kot tri leta. Evropsko sodišče za človekove pravice praviloma ugotovi kršitev v postopkih, ki pred ustavnimi sodišči trajajo več kot štiri leta in tri mesece. Tako je bilo recimo v sodbi Grubić proti Hrvaški. Tudi v več drugih sodbah proti Španiji in Hrvaški, ko so postopki pred ustavnimi sodišči trajali tri leta in pol, skupaj z ostalimi stopnjami pa so se zavlekli na več kot pet let, je šlo za kršitev.
Trajanje postopkov postaja sistemski problem
Ob koncu leta 2017 ni bilo nobenega postopka, ki bi trajal več kot štiri leta, ob koncu 2018, ko je vodenje ustavnega sodišča prevzel Rajko Knez, pa je bil eden. Že naslednje leto je bilo takšnih postopkov trinajst, 2020 jih je bilo več kot petdeset, kažejo podatki na spletni strani sodišča.
Na to, da gre za sistemski problem, opozarja tudi vložena pritožba, poslana na ESČP.
12