Petek, 17. 3. 2017, 4.00
7 let, 1 mesec
Slovenija zaradi slabega sistema in neznanja sodnikov plačala že več sto milijonov evrov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,65
15
"Ne izobražujemo uradnikov z ministrstva za pravosodje. Da ne govorimo o sodiščih, kjer razen nekaterih izjem nihče ne pozna sodne prakse ESČP," meni Jernej Letnar Černič, vodja raziskave o slovenskih primerih pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.
Skupno število sodb, izdanih, odkar je Slovenija leta 1994 ratificirala Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, je 341.
Sodb, po katerih Slovenija ni bila obsojena, je bilo le 17 in le v štirih primerih je bila sklenjena poravnava.
V 319 sodbah (93,5 odstotka sodb) je ESČP ugotovilo vsaj eno kršitev konvencije.
Od tega je bilo ob koncu leta 2016 neizvršenih 49 sodb ESČP, kar je 15 odstotkov vseh sodb.
V začetku leta 2017 je pred ESČP ostalo še 1.661 čakajočih pritožb iz Slovenije.
Znano je tudi, da je Slovenija na prvem mestu med državami z največ kršitvami na prebivalca, saj je bilo ugotovljenih kar 148 kršitev na milijon prebivalcev, medtem ko ima Španija le dve kršitvi na milijon prebivalcev.
Preberite še:
Slovenija evropska prvakinja v kršenju človekovih pravic
Največ kršitev pravice do poštenega sojenja
Obsodilne sodbe zoper Slovenijo so naslednje:
- kar 265 obsodilnih sodb zoper Slovenijo se nanaša na pravico do učinkovitega pravnega sredstva,
- 262 se jih nanaša na pravico do sojenja v razumnem roku,
- 21 se jih nanaša na kršitev prepovedi mučenja in nečloveškega ravnanja,
- 15 sodb se nanaša na kršitev pravice do poštenega sojenja ter
- 10 sodb na kršitev pravice do zasebnega in družinskega življenja, kažejo statistike.
"Vrtoglavo število obsodilnih sodb ESČP zoper Slovenijo kaže na sistemske in trdovratne probleme v slovenskem prostoru, ki zahtevajo korenite spremembe," ugotavlja nova študija Slovenija pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, ki jo je izdala skupina študentov in mentorja Jerneja Letnarja Černiča v okviru nastajajoče Klinike o Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
"Slovenija mora enkrat za vselej ugotoviti resnost situacije, ki terja ukrepe na področju vseh treh vej oblasti. Poleg obravnavane statistike je skrb vzbujajoče dejstvo, da se številne sodbe ESČP v slovenskem pravnem redu ne izvršujejo."
- Peter Jambrek (1993–1998)
- Boštjan M. Zupančič (1998–2016)
- Marko Bošnjak (2016–)
Po podatkih evropskega sodišča je med 672 strokovnimi in administrativnimi sodelavci na ESČP trenutno zaposlenih osem Slovencev.
Zaradi neposredne uporabe EKČP v pravnem redu bi morali določbe konvencije pri odločanju upoštevati vsi slovenski državni organi.
"Slovensko sodstvo (predvsem redna sodišča) se pri svojem odločanju redko nasloni na EKČP. Izjema je ustavno sodišče, kjer uporaba določb EKČP in prakse ESČP v odločbah in sklepih postaja standard," ugotavljajo.
Prva naloga: izobraziti pravnike
Na slovenskih sodiščih razen nekaterih izjem nihče ne pozna sodne prakse ESČP, meni Jernej Letnar Černič.
"Ključno je, da izobrazimo javne uslužbence, ki zastopajo Slovenijo pred evropskim sodiščem, da se izoblikuje vrhunska ekipa od petih do desetih mladih ali starejših pravobranilcev, odvetnikov, ki bodo imeli sodno prakso ESČP, ne le zoper Slovenijo, ampak nasploh, v malem prstu in bodo znali uporabljati to sodno prakso v prid Sloveniji," meni vodja projekta Letnar Černič.
"Ne izobražujemo uradnikov z ministrstva za pravosodje. Da ne govorimo o sodiščih, kjer razen nekaterih izjem nihče ne pozna sodne prakse ESČP."
To bi bila tudi rešitev, da ne bi bilo treba neprestano najemati tujih odvetniških pisarn ali na splošno najemati zunanjih odvetnikov, ki delajo za Slovenijo, za kar gre veliko davkoplačevalskega denarja.
Na državno pravobranilstvo smo se obrnili z vprašanjem, koliko je Slovenija namenila za tovrstno zastopanje. Odgovor še čakamo.
Raziskovalci ocenjujejo, da je Slovenija zaradi kršitev EKČP za odškodnine plačala več sto milijonov evrov. Največ v primeru varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke (Ališić proti Sloveniji), in sicer 91,2 milijona evrov več kot 8.200 upravičencem.
Predlogi raziskovalcev za izboljšave:
- neprestano izobraževanje pravnikov - uradnikov z ministrstva za pravosodje, sodnikov, odvetnikov,
- umestitev konvencije "v osrčje dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov prava",
- izboljšanje zastopanja Slovenije pred ESČP,
- ustanovitev posebnega urada, ki se bo ukvarjal z zastopanjem in izvrševanjem sodb v slovenskem pravnem redu,
- sprememba zakonodaje, da bodo rešeni strukturni problemi, na katere kažejo pilotne sodbe zoper Slovenijo.
A Letnar Černič poudarja, da se je v zadnjem letu vendarle zgodil velik premik glede zastopanja Slovenije pred ESČP in izvrševanja sodb. "Ministrstvo za pravosodje je storilo nekaj korakov naprej, ki jih prej več kot 20 let nismo bili zmožni storiti," meni pravnik.
15