Slovenija pred lokalnimi volitvami nič o zmanjševanju števila občin

Izkušnje držav z večjim številom prebivalstva in tudi z debelejšo denarnico kažejo na velike prihranke pri reformah lokalne samouprave, ko so uspešno zmanjšale število občin. Tako so namreč zajezile tudi korupcijo, ki je v manjših krajih večja, in povečale gospodarsko rast. Kot je znano, si je notranji minister v odhodu Gregor Virant prizadeval za to, da bi zdajšnjih 212 občin skrčili na 120 občin, s čimer bi denar v sistemu lokalne samouprave porabljali bolj racionalno. Prihranek 10 milijonov na leto bi nastal samo pri plačah občinskih funkcionarjev in sejninah.

Po zakonu ima občina več kot pet tisoč prebivalcev, pri nas kar 109 izjem In čeprav zakon o lokalni samoupravi v členu 13.a določa, da mora imeti občina več kot pet tisoč prebivalcev, pa v več kot polovici, v 109 občinah, živi manj kot pet tisoč prebivalcev.

Največ težav povzroča dejstvo, da imajo vse občine enake pristojnosti, čeprav ima najmanjša okoli 300, največja pa okoli 300 tisoč prebivalcev. V takem razponu ni mogoče organizirati racionalnega in učinkovitega sistema, ugotavljajo odgovorni, zato bi bilo združevanje občin smiselno.

Naj spomnimo, da je vlada v odhodu sicer maja lani sprejela načrt dejavnosti za pripravo strategije razvoja lokalne samouprave. V njem piše, da morajo posamezna ministrstva do septembra letos izdelati funkcionalno analizo izvajanja nalog občin na svojih področjih. Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo pa bi nato izdelalo osnutek strategije razvoja javne lokalne samouprave in ga januarja 2015 posredovalo v javno razpravo. Pomisleke ob tem predlogu so takrat izrazili tako v Skupnosti občin Slovenije kot v Združenju občin Slovenije, kjer se sprašujejo o izkupičku ukinjanja občin, opozarjajo pa na centralizacijo in tudi na potrebno spremembo ustave na tem področju.

Spet na začetku No, zdaj iz vsega skupaj spet ne bo nič. Kot so nam pojasnili na notranjem ministrstvu, je bila "funkcionalna analiza načrtovana kot sestavni del oziroma kot del strokovnih podlag za pripravo strategije razvoja lokalne samouprave. Ta je bila pripravljena do delovne faze, vendar zaradi odstopa predsednice vlade ni doživela javne strokovne obravnave".

Kot je znano, po odstopu namreč vlada opravlja le tekoče naloge, k temu pa ne spada priprava strateških dokumentov. Na odgovor, ali bo v to kislo jabolko zagrizla verjetna vlada Mira Cerarja, še čakamo.

Nas bo Hrvaška prehitela? No, morda pa nas bo tudi na tem področju prehitela sosednja Hrvaška. Ta v programu Učinkoviti človeški potenciali, s katerim namerava iz sklada Evropske unije izvleči kar milijardo in pol evrov, za reformo lokalne samouprave sicer načrtuje le okoli 200 milijonov evrov, piše hrvaški Jutarnji list.

Kot navaja avtor, je dokument natančno zaznal vse težave hrvaške administracije, na primer preveč zapleteno strukturo, pomanjkanje koordinacije in distribucije odgovornosti med akterji na nacionalni (vlada), regionalni (županije) in lokalni (občine) ravni. Dokument nalaga, da so reforme nujno potrebne, Hrvaška pa naj bi tako prihranila malo manj kot milijardo evrov.

Francija po hitrem postopku Šestinšestdesetmilijonska Francija je reformo lokalne samouprave sprejela ekspresno, ko je premier Manuel Valls pred štirimi meseci najavil kar 50 milijard evrov prihranka. Čeprav reforma v 20 točkah predsednika Hollanda ni bila predvidena, pa jo je izsilila kriza, zato so jo sprejeli po hitrem postopku. O njej bodo sicer jeseni glasovali še v senatu.

Francija je tako svoje lokalne oblasti skoraj prepolovila – z 21 na 12 območij. Območna delitev Francije je sicer zapletena in prepleta nacionalni centralizem in teritorialni partikularizem. Razdeljena je na 101 departma, ti se delijo na 342 okrožij, okrožja pa na 4.036 kantonov. Vendar pa sta zadnji delitvi samo upravni, ne politični. Departmaji so razdeljeni na 36.680 občin, od tega so samo tri velike, in sicer Pariz, Lyon in Marseille.

Poljaki število vojvodstev znižali s 40 na 16 Poljska, kjer živi 38 milijonov ljudi, se je združevanja lotila že leta 1998, ko je število vojvodstev znižala s 40 na 16. Znano je, da je Poljska ena od redkih držav, ki se uspešno spopada z recesijo, združevanje pa je omejilo korupcijo, ki je v manjših okrajih običajno večja, in posledično povečalo BDP. Na Hrvaškem, kjer živi 4,5 milijona ljudi, imajo trenutno 20 okrožij in mesto Zagreb, medtem ko je Avstrija, kjer živi 8,5 milijona ljudi, razdeljena na osem zveznih držav.