Sreda, 7. 3. 2018, 13.59
6 let, 8 mesecev
Slovenija po šestih letih odpravila gospodarska neravnotežja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,27
Slovenija je po šestih letih odpravila gospodarska neravnotežja, je danes ugotovila Evropska komisija. "Čestitam Sloveniji za opravljeno delo pri krepitvi temeljev slovenskega gospodarstva," je poudaril podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis. Ob tem je pozval k vztrajanju pri teh prizadevanjih in nadaljnjemu spoprijemanju s preostalimi šibkostmi.
Tudi evropska komisarka iz Slovenije Violeta Bulc je poudarila, da je to odličen dan za Slovenijo, ki danes izstopa iz makroekonomskega nadzora.
Ta korak je po komisarkinih besedah posledica stabilne gospodarske rasti, izboljšanja bančnega sistema in krepitve trga dela. Bulčeva je izpostavila tudi izboljšanje upravljanja podjetij v državni lasti in stanja glede sodnih zaostankov.
"Slovenija je dober partner za bodoče investicije"
"Evropska komisija je s tem podala tudi močno sporočilo na trg, domačim in tujim vlagateljem, da je Slovenija stabilna država in dober partner za bodoče investicije," je še poudarila Bulčeva.
Ob tem je izpostavila, da je prav omeniti še to, da je treba nadaljevati ukrepe za stabilno financiranje zdravstva in pokojnin.
Evropska komisija je danes objavila zimski sveženj pregleda izvajanja evropskega semestra, cikla tesnejšega usklajevanja proračunskih in gospodarskih politik članic pod budnim očesom Bruslja, ki ga je unija uvedla leta 2011 v kriznih časih, da bi preprečila nove krize.
Ministrstvo: Smo na pravi poti, ki jo je treba nadaljevati
Ocena Evropske komisije po mnenju finančnega ministrstva kaže, da je Slovenija na pravi poti, ki jo je treba nadaljevati. "Aktivno se moramo posvetiti strukturnim reformam, ki bodo imele pozitivne dolgoročne učinke, saj tveganja v javnih financah na dolgi rok ostajajo," so poudarili.
Kot so poudarili, se je treba zavedati, da še vedno nismo dosegli srednjeročne uravnoteženosti javnih financ ali zagotovili ustreznega fiskalnega prostora za to, da bi se država lahko učinkovito spopadla s pričakovanimi negativnimi posledicami naslednjega obrata v gospodarskem ciklu.
Javni dolg se je v letu 2016 zmanjšal na 78,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) in se bo po oceni komisije do leta 2019 še zmanjševal in dosegel 72 odstotkov BDP. K temu bosta prispevala močna nominalna rast BDP in zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja.
Ta vključuje poročila o finančnem in gospodarskem položaju v vseh članicah unije razen v Grčiji, ki se jo budno spremlja v sklopu programa pomoči, ter ocene makroekonomskih neravnotežij v dvanajstih članicah, tudi Sloveniji. Slovenija je edina, ki je neravnotežja odpravila.
Lani je Evropska komisija izpostavila šibkosti
V oceni februarja lani je presodila, da se Slovenija še vedno spopada z gospodarskimi neravnotežji, ki pa niso presežna. Med ranljivostmi je izpostavila šibkosti v bančnem sektorju, zadolženost podjetij in fiskalna tveganja ter ocenila, da je v primeru nadaljnjih prizadevanj vzdržna odprava neravnotežij na dosegu.
Novembra lani je komisija v vmesnem pregledu ocenila, da mora Slovenija in še enajst članic EU na temeljit pregled zaradi makroekonomskih neravnotežij. Ugotovitve te poglobljene analize je objavila danes.
Slovenija je morala doslej ta pregled opraviti vsako leto od uvedbe evropskega semestra leta 2011. V letih 2013 in 2014 je komisija v Sloveniji ugotovila presežna makroekonomska neravnovesja, a korektivnega postopka ni sprožila. Zatem pa je vsako leto presodila, da neravnovesja sicer obstajajo, a da niso presežna.
Skrajni ukrep v korektivnem postopku, ki ga ni Bruselj sprožil še nikoli, je dvofazni postopek finančnih sankcij - najprej obrestovani depozit v višini 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda, ki lahko v skrajnem primeru postane globa.
