Sreda, 17. 5. 2023, 22.14
1 leto, 6 mesecev
Slovenec, ki je na čelu koroških kmetov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,06
Že več kot desetletje je na čelu kmetijsko-gozdarske zbornice avstrijske Koroške Slovenec Hanzi Mikl, ki je tja prišel in se tam obdržal s podporo avstrijskih kmetov. Mikl je kljub nazivu direktorja predvsem kmet, in čeprav danes na domači kmetiji ne preživi več toliko časa, iz izkušenj ve, da kmet ne bo poslušal nobenega nasveta človeka, ki mu ne zaupa. "Naša vlada že ve, da kmetom nikoli ne bi svetovala od zunaj, temveč večinoma svetuje prek zbornice. Natanko namreč vedo, da se je najprej treba dogovoriti z zbornico, potem pa je nadaljnja naloga te, da svetuje naprej. Zbornica je organizacija, ki ji kmet zaupa. To ima pri nas že dolgo tradicijo, pri vas v Sloveniji se je treba tega še navaditi. Brez skupnega pogovora ne gre in vsiljevati kmetu nekaj in misliti, da bo to na hitro spremenil, ni produktivno. Ljudi je treba z zaupanjem pripeljati tja, kjer jih hočemo imeti," je v pogovoru za Siol.net povedal Mikl.
Hanzi Mikl je svoje življenje posvetil kmetovanju, zdaj pa je, kot sam pravi, na domači kmetiji prvi hlapec, saj je vodenje kmetije Mikl, po domače pri Gamsu, na Ločilu v občini Podklošter, prevzel njegov sin. Z ženo sta na noge postavila kmetijo, veliko dobrih 60 hektarjev, od tega je 29 hektarjev polj in 33 hektarjev gozda. Ukvarjajo se predvsem z vzgojo jagod in s pridelavo najrazličnejših olj ter žganih pijač.
"Na podlagi tega, kar smo imeli na razpolago, se trudimo nekaj narediti"
Hanzi Mikl z družino
"Smo razmeroma majhna kmetija in z neposredno prodajo lažje preživimo. Ponujamo jagode po sistemu samoobiranja in po sistemu na polici, ko jagode sami oberemo in jih potem prodamo naprej. Tudi iz Slovenije prihajajo sezonski delavci k nam pomagat obirati jagode. Proizvajamo tudi različna žitna olja, od bučnega, sončničnega, lanovega in konopljinega olja do drugih. Imamo tudi 30 hektarjev gozda, kjer proizvajamo les za ogrevanje hiše, za lastne potrebe in za prodajo. Pri nas tudi kompostiramo biološke odpadke iz naše občine in iz tega izdelujemo kompost, ki ga uporabimo na kmetiji, nekaj pa ga tudi prodamo. Nismo ekološka, temveč povsem konvencionalna kmetija. Na podlagi tega, kar smo imeli na razpolago, se trudimo nekaj narediti."
Kar nekaj težav jim v zadnjem obdobju povzroča vreme. Zato so na kmetiji uvedli novost in vložili sredstva v namakalne sisteme: "Ko smo začeli gojenje jagod, to je bilo leta 1989, teh nikoli nismo obirali maja. Letos jih sicer tudi ne bomo, a ugotovili smo, da obiranje v povprečju začnemo teden prej. Podnebne spremembe so tako intenzivne, da so jagode prej zrele in da ni več zagotovljeno, da bo v juniju zadosti dežja. Nekoč je bila vsak tretji ali četrti dan v juniju nevihta, zdaj ni več tako. Zato vlagamo v namakalne sisteme, ki seveda pomenijo dodatni strošek in obremenitev za kmetijo."
Na kmetiji pri Gamsu je poljedelstvo večinoma namenjeno pridelavi oljnic. Imajo tudi lastno sušilnico, vsa olja pa že od leta 2012 stiskajo sami.
Mikl je že vse svoje življenje vpet v kmetijstvo, najprej le kot kmetovalec, zdaj kot direktor kmetijske zbornice. Prav koroška zbornica je pomagala pri ustanovitvi Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), ki je praznovala 23-letnico delovanja. Na dogodku, ki so ga pripravili na zbornici, je sodeloval tudi Mikl in spregovoril o izkušnjah avstrijske zbornice in o razlikah med kmetijstvom v Sloveniji in Avstriji.
Kot je pojasnil, budno spremlja, kaj se dogaja s kmetijstvom v Sloveniji. Največjo razliko v primerjavi z Avstrijo pa vidi v zgodovini obeh sistemov.
"V Sloveniji ste imeli socialistični sistem, kjer je imela država več vpliva na to, kaj kmet sme in česa ne sme, koliko svobode ima. Določen čas ste imeli komunistični režim in iz tega vidika vidim, da je pri nas prisotnega več spoštovanja do kmeta. Večkrat imam občutek, da je kmet pri vas revež. Lovci rečejo, kaj je treba narediti, država reče, katero drevo smeš posekati in katerega ne. Pri vas se država več vpleta in vpliva na kmeta, to je bistvena razlika, če primerjam Slovenijo in Avstrijo. Pri nas je kmet bolj avtonomen, sam bistveno več odloča in tudi kmetijske organizacije imajo več vpliva. Kmetje so v Avstriji bolj spoštovani, tako da se vlada z njimi trudi dogovoriti."
"Kmeta je treba spoštovati kot nekoga, ki samostojno deluje, poskuša skrbeti za prehrano, ne pa le za svoj dobiček. Občutek imam, da v Sloveniji kmeta vidite kot nekoga, ki gleda samo na svoj dobiček. To se pri nas ne dogaja. Če ima kmet veliko dela, če ima veliko površine, potem na primer potrebuje dober traktor. Če veliko zasluži, seveda tudi plača davke. V Sloveniji ne vidim povprečnega kmeta, ki bi bil zelo bogat, sploh ne gorskega," je povedal Hanzi Mikl.
Mikl: Vsiljevati kmetu nekaj in misliti, da bo to na hitro spremenil, ni produktivno
O tem, da se v Sloveniji deležniki ne zmorejo dogovoriti, priča tudi problematika uvrstitve površin v območje Nature 2000. V Avstriji je v Naturo 2000 vključenih 15 odstotkov površin, povprečje držav EU je 18 odstotkov, v Sloveniji pa je v naravovarstvenem omrežju Evropske unije in enem od največjih svetovnih varstvenih območij dobrih 37 odstotkov ozemlja države. Ob tem se Mikl sprašuje, ali slovenski kmet lahko preživi, če so vse površine zaščitene. "Tudi preveč zaščitenih površin za kmetijstvo pomeni določeno težavo. Mi bomo veseli, če boste razširili zaščiteno območje in kmetje ne bodo imeli več toliko pridelovalnih površin, pridelek se bo zato zmanjšal in uvažali boste od nas. A ugotavljamo, da je pomembno, da ima država svojo lastno proizvodnjo, ker gre za vprašanje obstoja v obdobju krize. To smo lahko videli v Ukrajini."
O nedavnih protestih slovenskih kmetov, ki med drugim zahtevajo, da se zmanjša območja Nature 2000, Mikl pravi, da jih razume, da pa rešitev vidi v tem, da se vsi deležniki skupaj usedejo, se pogovarjajo, dajo argumente na mizo.
"To je stvar, o kateri se je treba pogajati in vzpostaviti določeno stopnjo kulture v medsebojnem dialogu. Spoštovanje je potrebno tako na strani vlade kot tudi na strani kmeta, ki morda včasih bolj brutalno nastopi. Jaz jih sicer razumem, sam sem kmet in vem, kaj pomeni, ko ti nekdo nenehno predlaga, kako moraš opravljati svoje delo. Vsak dan ti nekdo reče, kaj smeš in česa ne smeš, imaš občutek, da ti stalno nekdo gleda v hlev, ker misli, da ne znaš delati s svojo živino, in da država to še podpira in pospešuje. Nobenega nasveta ne bom sprejel od človeka, ki mu ne zaupam."
Ob tem Mikl dodaja, da avstrijska vlada kmetom večinoma svetuje prek zbornice: "Natanko namreč vedo, da se je najprej treba dogovoriti z zbornico, potem pa je njena naloga, da svetuje naprej. Zbornica je organizacija, ki ji kmet zaupa. To ima pri nas že dolgo tradicijo, pri vas se je treba tega še navaditi. Brez skupnega pogovora ne gre in vsiljevati kmetu nekaj in misliti, da bo to na hitro spremenil, ni produktivno. Ljudi je treba z zaupanjem pripeljati tja, kjer jih hočemo imeti. Svetovanje je stvar zaupanja, kmet nikoli ne bo poslušal nekoga, ki mu ne zaupa. Kmet zaupa svetovalcu, ki prihaja iz njegove lastne organizacije," je prepričan Mikl.
