Sobota, 19. 3. 2016, 8.30
8 let, 8 mesecev
Slovencev niti kriza ne spravi na bolniško, težko je le poštarjem
Gospodarsko stanje se je po krizi v zadnjih letih izboljšalo. Kako razmere v gospodarstvu vplivajo na absentizem med Slovenci?
Gospodarska kriza je po letu 2008 prinesla marsikatere spremembe, nove okoliščine, dodaten stres. Preverili smo, kako je vplivala na čas bolniške odsotnosti zaposlenih v zasebnem in javnem sektorju.
Slovenci glede bolniških odsotnosti spadamo v povprečje EU: letno smo povprečno odsotni 12,2 dneva. V zasebnem sektorju podjetja povprečnega števila dni odsotnosti uslužbencev ne razkrivajo, so pa opisali trende.
Petrol
"Bolniške odsotnosti v letih med 2009 in 2015 v primerjavi z leti prej se niso povečale, nasprotno, beležimo rahel upad stopnje bolniških odsotnosti," poročajo iz Petrola.
Nadzora bolniških odsotnosti v Petrolu skorajda ni, saj indicev o kršitvah sploh ne zaznavajo. To je ukrep, za katerega se odločajo samo v skrajnih razmerah. Nadzor za Petrol izvaja zunanje podjetje.
"Prepričani smo, da lahko na manj bolniške odsotnosti veliko bolj kot z nadzorom in represijo vplivamo s preventivnimi ukrepi za varovanje zdravja zaposlenih in motivacijskimi programi."
Zavarovalnica Triglav
"Stopnja bolniške odsotnosti v Zavarovalnici Triglav se v zadnjih letih giblje v okvirih, ki jih ocenjujemo kot primerne glede na dejavnost, ki jo opravljamo, in glede na aktivnosti, ki jih izvajamo z namenom varovanja zdravja zaposlenih," so zapisali.
Če zaznajo sum zlorabe bolniškega staleža, se po presoji vseh okoliščin primera lahko odločijo za nadzor bolniške odsotnosti, ki ga izvedejo s pomočjo pooblaščenih detektivov. Njihovih imen ne razkrivajo.
Mercator
"Bolniške odsotnosti so obvladljive, saj stalno, torej tako v letih pred krizo kot tudi po njej, izvajamo ukrepe za zmanjševanje odsotnosti. Opažamo pa trend porasta bolniških v zadnjih dveh letih, tj. v letih 2014 in 2015, in sicer predvsem v času porasta prehladnih obolenj med prebivalstvom na splošno," pravijo v Mercatorju.
Za nadzor v času bolniške odsotnosti najemajo tudi zunanje izvajalce, zlasti če se je v preteklosti izkazalo, da je bila bolniška odsotnost zlorabljena. Tudi oni imen ne razkrivajo.
Pošta Slovenije
V primerjavi z gibanjem bolniških odsotnosti so v Pošti Slovenije, ki je v lasti države, bolniške odsotnosti nad republiškim povprečjem in tudi nad povprečjem državne uprave.
Povprečno število dni odsotnosti zaradi bolniškega staleža je tako leta 2008 znašalo 15,7 dneva, leta 2012 14,4, od takrat pa vsako leto narašča. Lani je bil uslužbenec Pošte Slovenije iz zdravstvenih razlogov povprečno odsoten 17,1 dneva.
V Pošti Slovenije zato izvajajo nadzor bolniških odsotnosti, in sicer prek zaposlenih, v redkih primerih pa nadzor opravljajo v sodelovanju z zunanjim izvajalcem. Na podlagi javnega razpisa sta nekaj mesecev v letu 2010 zunanji nadzor izvajali družbi Rina Invent in Detektiv biro Jelenko in drugi, od leta 2014 pa družba Detektiv biro.
Državna uprava
Trajanje bolniških odsotnosti v državni upravi (ministrstva, organi v sestavi ministrstev, vladne službe, upravne enote) se v zadnjih letih ni spreminjalo. Povprečno število dni, ko je bil zaposleni odsoten zaradi bolniškega staleža, znaša 14, so sporočili z ministrstva za javno upravo.
Ministrstvo za javno upravo od lani, ko deluje samostojno, za nadzor ni najelo zunanjih izvajalcev.
Policija
Bolj dinamične so številke pri policistih. Te se gibljejo pod povprečjem državne uprave, je pa število dni odsotnosti v času krize precej upadlo. Leta 2005 je policist povprečno na bolniški prebil nekaj več kot 13 dni letno, leta 2010 nekaj manj kot 12, leta 2012 11,4 dneva, od takrat pa se odsotnost povečuje. Leta 2015 je znašala povprečno skoraj 13,5 dneva letno.
Na policiji pojasnjujejo, da je bil leta 2015 opravljen nadzor pri enem od zaposlenih v policiji, ugotovljeno pa je bilo, da ni bilo razlogov za sum zlorabe bolniškega staleža. Nadzor so izvedli sami.