Sklad izplačal prve varčevalce nekdanje Ljubljanske banke

Kot so povedali na skladu, so od 1. decembra, ko so začeli sprejemati zahteve za verifikacijo starih deviznih vlog varčevalcev glavnih podružnic LB Zagreb in Sarajevo, sprejeli že več kot 15.500 zahtev. Dodali so, da prvi sveženj izplačil izvajajo od 3. do 14. marca ter da gre za skupno 685 tisoč evrov. Izplačila se nanašajo na 39 informativnih izračunov, ki so bili izdani konec decembra in so skladno z zakonom postali pravnomočna odločba.

Sklad je informativne izračune tistim upravičencem, ki so oddali popolno vlogo, sicer začel izdajati 11. februarja. Obravnava jih po vrstnem redu prispetja. Zahteve bodo lahko upravičenci vlagali do 31. decembra 2017.

Prvi izplačani varčevalci so varčevalci LB Zagreb Prvi izplačani varčevalci so sicer varčevalci LB Zagreb, saj o zahtevah nekdanjih varčevalcev iz BiH oziroma zahtevah za verifikacijo starih deviznih vlog pri podružnici LB Sarajevo na skladu še ne odločajo. To je namreč odloženo do pridobitve baze podatkov podružnice LB Sarajevo. To naj bi po pričakovanjih dobili v skladu z memorandumom, ki ga mora slovenska vlada skleniti z vlado BiH. Slovenija sicer te podatke skuša pridobiti že nekaj časa.

Med Slovenijo in BiH še odprta vprašanja Prihodnji teden bo na dnevnem redu odbora ministrskih namestnikov Sveta Evrope za človekove pravice, ki bo potekal v Strasbourgu od 8. do 10. marca, tudi uresničevanje sodbe v primeru Ališić. Slovenija je v pismu odboru pred zasedanjem opozorila prav na težave pri pridobivanju ustreznih podatkov od BiH in izrazila pričakovanje, da bo odbor pozval BiH k polnemu sodelovanju s Slovenijo pri uresničevanju sodbe.

BiH je v pismu odboru izpostavila, da se državi ne moreta uskladiti glede besedila memoranduma. Menijo tudi, da njegova sklenitev ne izhaja iz sodbe, zato je ne vidijo kot pravno obvezno za izročitev podatkov. Izpostavili so, da so že julija lani Ljubljani izročili elektronsko različico podatkov o tujih deviznih vlogah v LB Sarajevo in tudi informacije o njihovi uporabi v procesu privatizacije.

Glede podatkov so jih s slovenskega finančnega ministrstva pozneje opozorili, da ne vsebujejo ključnih identifikacijskih podatkov, kot so številka osebnih dokumentov ali datum rojstva, in prosili zanje.

Sklenitev memoranduma določa zakon o načinu izvršitve sodbe v zadevi Ališić, ki velja v Sloveniji od julija lani. Gre za zakon, ki ga je Slovenija sprejela, potem ko ji je Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu 16. julija 2014 v sodbi v zadevi Ališić naložilo, da mora zaradi kršitve človekovih pravic poplačati še neizplačane varčevalce nekdanje LB v BiH in na Hrvaškem.