Sindikati predlagali triodstotno znižanje oziroma zamrznitev plač

V sredo ob 13. uri bo nadaljevanje "zadnjih mirnodobskih" pogajanj, je pojasnila predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Jelka Mlakar. Vlada ima na mizi dva sindikalna predloga. Po prvem bi poleg odprave plačnih nesorazmerij s 1. julijem maso za plače znižali za tri odstotke. Po drugem predlogu pa bi zamrznili plače, kar ves čas predlaga Konfederacija sindikatov javnega sektorja, in se pogovarjali o vseh drugih predlogih, je dejala Mlakarjeva.

Trenutno sindikati niso enotni, ker so interesi tistih sindikatov, kjer je še potrebna odprava plačnih nesorazmerij, dokaj jasni, meni Mlakarjeva. Za tiste, ki pa že imajo odpravljena plačna nesorazmerja, pa po njenih besedah to pomeni "čisti minus pri sedanjih plačah, kar pa je razumljivo tudi neugodno za tiste javne uslužbence, ki so dosegli odpravo plačnih nesorazmerij prej kot nekateri drugi".

Za vladno stran predlog sindikatov "nesprejemljiv" Predlog o odpravi plačnih nesorazmerij in hkratnem triodstotnem znižanju mase plač je podprlo 13 sindikatov, kar je velika večina, je dejala Mlakarjeva. Za vladno stran pa je to po njenih besedah nesprejemljiv predlog.

Vlada predlagala odpravo plačnih nesorazmerij in zmanjšanje mase za plače za 13 odstotkov Vlada je sicer predlagala dokončno odpravo plačnih nesorazmerij s 1. julijem, pri čemer pa bi maso za plače znižali za 13 odstotkov. To bi skupaj pomenilo za okoli deset odstotkov manj sredstev za plače, je med pogajanji pojasnil minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič. Današnje pogovore je sicer ocenil kot konstruktivne, ob tem pa opozoril na neenotnost sindikatov.

"Znižanje plač nekje med nič in 13 odstotki" Predlagano znižanje plač bi se po ministrovih besedah na plačah posameznih uslužbencev odrazilo različno. Nobeni skupini zaposlenih v javnem sektorju se plače ne bi znižale za vseh 13 odstotkov, nobeni skupini zaposlenih tudi ne bi ostale nespremenjene, ampak bi bilo znižanje nekje med nič in 13 odstotki, je pojasnil minister.

Potrditev predloga zakona o uravnoteženju javnih financ "ne pomeni nič za pogajanja" Glede predloga zakona o uravnoteženju javnih financ, ki naj bi ga vlada za obravnavo v DZ pripravila v četrtek, je minister dejal, da tudi če bodo predlog zakona potrdili, to "še vedno ne pomeni nič za pogajanja, ta so še vedno enako odprta kot doslej".

"Pogajanja so nujna, ker si vlada želi dogovor s sindikati" Na vprašanje, ali so pogajanja ob napovedani stavki v javnem sektorju sploh še smiselna, minister odgovarja, da so pogajanja nujna, ker si vlada želi dogovor s sindikati. "To je naš temeljni cilj, temeljno izhodišče, od tega ne odstopamo," je poudaril. Ob tem dodaja še, da prav tako ne odstopajo od želje in odločnosti, da prihranijo 800 milijonov evrov v državni blagajni v relativno kratkem času.

Štrukelj: Ni povsem jasno, ali je prišlo do napredka, ali ne "Danes so bila pogajanja prekinjena na neki točki, ko ni povsem jasno, ali je prišlo do napredka, ali ne," je po koncu pogajanj v izjavi za medije dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.

Štrukelj: Jutri zadnja mirnodobska pogajanja Kot je pojasnil, bo v četrtek na vladi ustanovljena tudi pogajalska skupina, ki se mora po zakonu pogajati s stavkovnim odborom. "Tako bodo jutri zadnja mirnodobska pogajanja, od jutri naprej se bodo verjetno razmere spremenile," pravi Štrukelj.

Sindikati javnega sektorja ustanovili koordinacijo stavkovnih odborov Sindikati javnega sektorja so ustanovili koordinacijo stavkovnih odborov, ki bo koordinala vodenje splošne stavke. Štrukelj je dejal, da je v koordinacijo stavkovnih odborov vključenih 20 sindikatov javnega sektorja, ki so stavko napovedali, poleg tega pa je vključen tudi Sindikat direktorjev in ravnateljev Slovenije, ki po besedah Štruklja stavke vladi sicer ni napovedal, se ji pa pridružuje. Ob tem se "štiri ali pet" sindikatov o priključitvi stavki še odloča in bodo rezultati znani v prihodnjih dneh, je še povedal.

Kot je pojasnil, so se sindikati dogovorili tudi o izvedbi protestnih shodov v času stavke, hkrati pa so tudi izrazili skrb, ker še niso prejeli soglasja pristojnih organov za izvedbo teh shodov. Ustanovljena koordinacija stavkovnih odborov bo od četrtka dalje, ko bo tudi vlada imenovala svojo pogajalsko skupino za uresničitev stavkovnih zahtev, glavni pogajalec pred in v času stavke.

Živkovič: Vladna stran bo pripravila nov predlog ali celo več predlogov Da sindikati med sabo niso usklajeni, je po koncu pogajanj poudaril tudi državni sekretar na ministrstvu za finance Aleš Živkovič in dodal, da je sindikalnih predlogov še več. Tako bo po njegovih besedah vladna stran do sredinega nadaljevanja pogajanj pripravila nov predlog ali celo več predlogov.

Za stavko velika večina zaposlenih Za stavko javnega sektorja, napovedano za 18. april, se je sicer na volitvah v posameznih ustanovah s področij vzgoje in izobraževanja, kulture in znanosti odločila velika večina zaposlenih. "Volja je jasno izražena na demokratičen način," je dejal Štrukelj. Od 670 vzgojno-izobraževalnih zavodov, kjer je organiziran Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz), so po Štrukljevih besedah stavko izglasovali v 662 zavodih. Za stavko se niso opredelili v dveh osnovnih, dveh glasbenih in eni srednji šoli, na dveh fakultetah in na enem zavodu za izobraževanje odraslih. Od skupno dobrih 38.600 zaposlenih, ki so se udeležili volitev, jih je stavko podprlo 94 odstotkov, je pojasnil Štrukelj.

Za stavko tudi v muzejih, arhivih, Slovenski filharmoniji in na Inštitutu Jožefa Štefana Glasovanja o stavki se je po njegovih besedah udeležilo tudi 622 zaposlenih v kulturi, za stavko je glasovalo 563 zaposlenih. Kot je pojasnil Štrukelj, so stavko med drugim izglasovali v ključnih kulturnih institucijah, tudi muzejih, arhivih in Slovenski filharmoniji, v štirih organizacijah pa je niso izglasovali. Med zaposlenimi v znanosti pa se je po njegovih besedah glasovanja o stavki udeležilo 1424 zaposlenih, podprlo pa jo je 1224 zaposlenih, kar je okoli 86 odstotkov. Med drugim so stavko podprli tudi na Inštitutu Jožefa Štefana.

Konfederacija od vlade zahteva, da umakne nepravične ukrepe Kot je dejal Štrukelj, v izglasovanje stavke niso dvomili, vendar tako enotne podpore niso pričakovali. Štrukelj, ki je sicer tudi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja, pravi, da zaenkrat podatkov o opredelitvi glede stavke zaposlenih na drugih področjih še nima. Konfederacija sicer od vlade zahteva, da umakne nepravične ukrepe, ki razgrajujejo socialno državo, ohrani dosežene standarde kakovosti javnih storitev, ne odpušča in ne znižuje plač javnih uslužbencev.

Stavka, ki jo po Štrukljevih besedah lahko še prepreči dogovor z vlado, bo tako 18. aprila potekala v vseh organizacijah, kjer so jo izglasovali. Kot pojasnjuje Štrukelj, se bo stavka začela ob šestih zjutraj in se bo istega dne ob 19. uri prekinila. Glavni stavkovni odbor se bo nato sproti odločal, kje, za koliko časa in v kakšnem obsegu stavko sprožati v prihodnje. 18. aprila bodo po Štrukljevih napovedih predvidoma v vseh mestnih občinah protestni shodi, v Ljubljani pa pripravljajo shod pred vlado.

Večina vrtcev in šol bo zaprtih Ta dan bo tako predvidoma zaprta tudi večina vrtcev in šol. Vendar se bodo, kot je pojasnil Štrukelj, s tistimi starši, ki nimajo nobene druge možnosti, poskušali dogovoriti, da bo lahko otrok dan varno preživel v vrtcu. "Pričakujemo, da bodo starši podprli naše zahteve in obranili take javne vrtce, kot jih imamo zdaj," je še poudaril Štrukelj.

"Nihče nas ne sili, da tako drastično, v tako kratkem času tako globoko posežemo v dolg" Stavka bo sicer po njegovih besedah pomenila težave, neprijetnosti in verjetno veliko jeze, za kar se je Štrukelj državljanom že vnaprej opravičil in dodal, da je te težave povzročila vlada. "Nihče nas ne sili, da tako drastično, v tako kratkem času tako globoko posežemo v dolg," je prepričan Štrukelj, ki je takšno ravnanje označil kot "iracionalno, celo ideološko trmo, ki se jo gre zdajšnja vlada". Po njegovem prepričanju bi bilo bolje ukrepe izvesti v daljšem časovnem obdobju.

Štrukelj: Zakaj država najprej ne zniža sredstev zasebnim šolam? Ob tem se Štrukelj tudi sprašuje, zakaj so v rebalansu proračuna predvideni tako brutalni posegi prav v šolstvo. "Nasprotujemo vsem ukrepom v šolstvu, ki posegajo v kakovost javnega izobraževanja," je poudaril. Vprašal se je tudi, zakaj država najprej ne zniža sredstev zasebnim šolam in ne ukine financiranja zasebnih fakultet.

Štrukelj je kritičen tudi glede ravnanja ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žige Turka, saj so njegov odgovor na svoje pismo glede spremembe standardov in normativov v šolstvu, poslano na ministrstvo, najprej prebrali v medijih. Zakonska dolžnost ministra je, da pred spremembami za mnenje zaprosi reprezentativne sindikate, poudarja Štrukelj. O tem naj bi se sicer pogovarjali na sestanku danes popoldne.

Kot je še povedal Štrukelj, je stavko napovedalo že 21 sindikatov. Da bo stavko, če ta bo, podprl, je danes napovedal tudi Sindikat kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTV Slovenija

Stavki se pridružujejo tudi v sindikatu Glosa in poklicni gasilci Stavki se pridružuje tudi sindikat Glosa. Do dogovorjenega časa se je zanjo odločila zadostna večina vseh zaposlenih v kulturnih zavodih. Kot so še zapisali, je predlog za stavko v posameznih dejavnostih na področju kulture dobil zelo različno podporo, od zelo prepričljive večine v knjižnicah do odklanjanja v nekaterih gledališčih, ker ne želijo prizadeti abonentov in obiskovalcev. Zaradi izkušenj in spoštovanja pravice do različnih oblik nasprotovanja vladnim predlogom za zmanjševanje pravic zaposlenih v kulturi in varstvu narave bo stavka izvedena le v tistih zavodih, kjer so se zanjo odločili, so še zapisali v Glosi. Stavki pa so se pridružili tudi v Sindikatu poklicnega gasilstva Slovenije ter Sindikatu zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije. Stavkali bodo na delovnih mestih in zagotavljali minimum delovnega procesa, kot to predvideva zakon o stavki.

Zakon o uravnoteženju javnih financ bo posegel v več kot 50 zakonov Vlada bo predlagane varčevalne ukrepe v zakonodajo vnesla z zakonom o uravnoteženju javnih financ. Ta bo posegel v več kot 50 zakonov, vlada pa ga bo sprejela ta teden. Zakon bodo po vložitvi v DZ dopolnili v delu, kjer bodo dosegli konsenz s sindikati, je po seji Ekonomsko-socialnega sveta dejal Aleš Živkovič.

Predlog po njegovih besedah ostaja enak zadnjemu predlogu vlade, ki vključuje 10-odstotno linearno znižanje z izplačilom tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij predvsem zaradi opozorila sindikatov javnega sektorja, da je kompresijsko nižanje plač problematično zaradi povzročitve nesorazmerij med plačnimi razredi.