Sindikati bodo dali vladi še eno priložnost

Kot je povedal Jakob Počivavšek, je v pogajalski skupini prevladalo stališče, da je smiselno pogajanja nadaljevati in da predlog odpira polje za nadaljnje dogovarjanje. Do predloga se sicer niso opredeljevali, saj so se osredotočili le na vprašanje, ali ta gesta vlade odpira možnosti za nadaljnja pogajanja. "Odgovor je pritrdilen," je pojasnil Počivavšek. Odločitev bodo v kratkem posredovali vladi, ki bo nato na potezi za sklic novih pogajanj.

Pri Branimirju Štruklju želijo dodatna pojasnila

Tudi v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije so se odločili, da se bodo udeležili nadaljevanja pogajanj, je pojasnil predsednik konfederacije Branimir Štrukelj. A, kot je dejal, to ni vezano na zadnji vladni predlog. Preden se bodo do njega opredelili, od vlade pričakujejo, da bo pojasnila nekatere bistvene elemente predloga.

Kaj je zmotilo sindikate

O vsebini predloga Štrukelj podrobneje ni želel govoriti. Povedal je le, da je sindikate zmotilo, da predlog opredeljuje le leto 2017, ne pa tudi obeh let, ki sledita. Po neuradnih informacijah naj bi bil sicer vladni predlog težak 22 milijonov evrov. Je pa Štrukelj potrdil, da vladni predlog vključuje element začetka reševanja vprašanja vrednotenja dela najslabše plačanih javnih uslužbencev. "Če se bo izkazalo, da je vlada resnično takoj z resnimi sredstvi pripravljena izboljšati položaj teh ljudi, bo to, kar zadeva nas, precej odprlo možnost za sklenitev dogovora," je dejal. A kot je dodal, je na podlagi tega, kar ima zdaj, vsako ugibanje o tem mnogo preuranjeno.

Kdaj se bodo pogajanja nadaljevala?

O vsebini predloga Štrukelj podrobneje ni želel govoriti. Kot je povedal, za zdaj tudi ni povsem jasno, kdaj bi se pogajanja lahko nadaljevala. Po njegovih besedah so na neki način odvisni od dinamike, povezane z dogajanjem v DZ. Štrukelj predvideva tudi, da bodo v četrtek na seji vlade obravnavali vprašanja, ki so vezana tudi na pogajanja z javnim sektorjem, in da pred tem pogajanj ne bo.

Vlada pripravlja protipredlog

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je po odločitvi sindikatov za obnovitev pogajanj dejal, da vladna stran zdaj pripravlja tudi formalni protipredlog. Vsebine predloga za zdaj ne razkriva. Koprivnikar je v izjavi novinarjem pojasnil le, da so sindikatom ponudili dodatno finančno približevanje in predlagali, da sredstva namenijo za plačno skupino J, torej najnižje plačane javne uslužbence. Vendar pa so hkrati zapisali, da je način uporabe teh sredstev stvar dogovorov in pogajanj. "Pogajanja nadaljujemo in upamo, da jih glede na to, da smo relativno blizu, tudi uspešno izpeljemo," je dodal. O tem, kdaj bi se pogajanja lahko nadaljevala, pa se še usklajujejo.

V Fidesu niso zadovoljni s pogajalcema 

Pravnik pri Fidesu Bojan Popovič je na novinarski konferenci povedal, da so Počivavšku sporočili, kakšno je njihovo mnenje o obstoju zdravnikov v sistemu plač v javnem sektorju, a so nato ugotovili, da je razprava njihovega pogajalca kot tudi drugega glavnega sindikalnega pogajalca Štruklja na pogajanjih z vlado o ukrepih v javnem sektorju šla ravno v nasprotno smer. S tem so kršili več konvencij, je dejal.

Foto: Ana Kovač

Zdravniki: Zahteva po izstopu iz enotnega plačnega sistema ni nova

V Fidesu po besedah predsednika sindikata Konrada Kuštrina zahtevajo izstop iz sistema v javnem sektorju zato, ker so v preteklih pogajanjih spoznali, da se ne morejo dogovoriti o operativnih stvareh o potrebnih spremembah v sistemu plač v javnem sektorju. "Strinjamo se z vrabcem na strehi, a do njega ne moremo priti," je glede pogajanj z vlado povedal Kuštrin. Zato je Fides konec tedna vladi poslal predlog s točno določenimi sklepi in časovnicami, kar bi bilo tudi pravno iztožljivo, je pojasnil Kuštrin. "Govoriti, da je to nova zahteva, je politična manipulacija," trdi Kuštrin in dodaja, da so zdravniki v enotnem plačnem sistemu med evropskimi državami le še v Romuniji.

Ministrstvo: Te zahteve med stavkovnimi zahtevami ni bilo

Stavkovno zahtevo za izstop iz enotnega plačnega sistema so na ministrstvu za zdravje prejeli v ponedeljek, tako so se na navedbe Fidesa odzvali na ministrstvu za zdravje. Kot so zapisali, so stavkovne zahteve prejeli 7. oktobra, med njimi pa takrat ni bilo zahteve za izstop iz enotnega plačnega sistema. S Fidesom se ministrstvo za zdravje sicer pogaja o dveh zadevah: spremembi kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, in sicer od marca 2016, ter o stavkovnih zahtevah v okviru stavke zdravnikov in zobozdravnikov, so navedli na ministrstvu.

Koalicija zdravnikom v tej točki ni naklonjena

Koalicijske partnerice zahtevi sindikata Fides večinoma niso naklonjene. Po mnenju SMC zahteva ni uresničljiva. Da bi to lahko sprožilo podobne zahteve drugih skupin v javnem sektorju, pa poudarjajo tudi v DeSUS in SD.