Četrtek,
9. 5. 2013,
18.37

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Dušan Semolič davek kriza

Četrtek, 9. 5. 2013, 18.37

8 let, 7 mesecev

Semolič: Gre za novo valjenje bremen na ljudi, tako na delavce kot upokojence

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Zagotovo je dobro, da je vlada umaknila krizni davek, ki bi neposredno prizadel plače delavcev in pokojnine, se je na napoved premierke Alenke Bratušek odzval predsednik ZSSS Dušan Semolič.

V zvezi z zvišanjem DDV že 1. julija je dejal, da bo prizadelo zlasti tiste s podpovprečnimi plačami in da bo zmanjšalo povpraševanje. Menu ukrepov, ki ga je ponujala vlada, je bil slab, vlada pa se je med slabimi variantami odločila za DDV, je dejal prvi mož Zveze svobodnih sindikatov Slovenje (ZSSS) Dušan Semolič.

Semolič: Višji DDV bo imel tudi negativne posledice na povpraševanje Zvišanje DDV bo po njegovih besedah prizadelo standard ljudi, "in sicer zlasti tistih, ki imajo podpovprečne plače in pretežni del prejemkov porabijo za preživetje iz meseca v mesec". Poleg tega bo imel višji DDV tudi negativne posledice na povpraševanje, je menil Semolič. Dodal je, da bodo nižje povpraševanje čutili tudi v podjetjih, zlasti v živilsko-predelovalni industriji in delu trgovine, ki se ukvarja s prodajo prehrambenih artiklov.

Po njegovem mnenju bi bilo treba, če že, bolj obremeniti luksuzno blago, saj se da lepo živeti tudi brez njega.

Predsednik ZSSS je bil ob tem kritičen, ker da vlada tako pomembne ukrepe pripravlja "na horuk", jih spreminja iz ure v uro. V tej luči pogreša izračune. Vsi ti ukrepi v prvi vrsti predstavljajo reševanje bank in ne dajejo jamstva, da bo vladi uspelo rešiti težave, je prepričan. "Gre za novo valjenje bremen na ljudi, ne le na delavce, temveč tudi upokojence," je sklenil.

Zvišanje DDV za menedžerje smotrno, za trgovce zaskrbljujoče Odločitev vlade, da namesto kriznega davka s 1. julijem zviša davek na dodano vrednost (DDV), je po ocenah izvršne direktorice Združenja Manager Sonje Šmuc smotrna, saj bi bila uvedba kriznega davka po njenem mnenju "strel v koleno". Zaskrbljeni pa so v trgovinski in obrtno-podjetniški zbornici, ker opozarjajo, da bo višji DDV znižal potrošnjo.

Združenje Manager vztrajno izpostavlja potrebo in pričakovanje, da se bo politika lotila ne le polnjenja proračuna, temveč bo predvsem racionalizirala javne odhodke in vzpostavila vzdržno ravnotežje med prihodki države in odhodki, ki si jih lahko privoščimo. Vse drugo bolj kot k čemerkoli drugemu prispeva k podaljševanju gospodarske, politične in družbene agonije, je prepričana Sonja Šmuc.

Trgovinska zbornica zaskrbljena nad posledicami, ki jih bo imal dvig DDV Trgovinska zbornica Slovenije pa je zaskrbljena nad posledicami, ki jih bo dvig DDV imel za slovensko gospodarstvo in potrošnike, saj bodo te po njihovih ocenah v trenutnih razmerah katastrofalne. "Dodatno smo zaskrbljeni nad potezo vlade, da dvig DDV uvede že s 1. julijem, kar gospodarstvu niti ne dopušča dovolj časa za pripravo vseh ustreznih ukrepov, ki bi morda lahko ublažili posledice," so poudarili.

Ogorčeni so tudi, ker so predstavniki vlade še na sredini seji Ekonomsko-socialnega sveta poudarili, da bo dvig DDV le morebitni skrajni ukrep, ki bi bil uveljavljen s 1. januarjem prihodnjega leta.

"Ob novih davkih deluje tudi psihologija kupcev, ki zavre nakupe" Zaradi nižje potrošnje bo po njihovem mnenju namreč zbranega manj DDV, zaradi nižjih prihodkov pa tudi manj davka od dobička od pričakovanih prilivov v državni proračun. "Ob novih davkih deluje tudi psihologija kupcev, ki zavre nakupe," so še zapisali.

Nasprotovanje dvigu DDV pa je pred dnevi izrazila tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Meni namreč, da bi dvig DDV, kot tudi morebitni krizni davek, negativno vplivala na gospodarsko rast in konkurenčnost gospodarstva.

Dvig DDV po navedbah OZS nima prevelikega negativnega učinka na potrošnjo gospodinjstev le v tistih državah, kjer je povprečna stopnja dohodnine v bruto dohodkih državljanov relativno nizka (največ do 30 odstotkov), trend upadanja potrošnje gospodinjstev pa v teh ekonomijah še ne sme biti prisoten, v Sloveniji pa je prisoten.