Ponedeljek,
8. 5. 2023,
22.20

Osveženo pred

1 leto, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 7,72

74

Natisni članek

Natisni članek

upokojenci Pavel Rupar Inštitut 1. oktober

Ponedeljek, 8. 5. 2023, 22.20

1 leto, 6 mesecev

Ruparjev inštitut z nabiralnikom v Luciji #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 7,72

74

shod upokojencev; Rupar | Pavel Rupar (na sliki desno) s svojimi glavnimi operativci v prvih vrstah upokojenskega shoda. Na sliki skrajno levo lahko vidimo Roberta Pavliča, "umetnika" z Obale, ki je postal glavni tajnik Inštituta 1. oktober. | Foto Bojan Puhek

Pavel Rupar (na sliki desno) s svojimi glavnimi operativci v prvih vrstah upokojenskega shoda. Na sliki skrajno levo lahko vidimo Roberta Pavliča, "umetnika" z Obale, ki je postal glavni tajnik Inštituta 1. oktober.

Foto: Bojan Puhek

Inštitut 1. oktober je ustanovni zbor, tega naj bi sestavljalo pet članov, ustanovil 11. februarja v Luciji. Na spletni strani inštituta so nedavno objavili, da vodstvo društva poleg nekdanjega župana Tržiča in poslanca SDS Pavla Ruparja sestavljajo še Boris Klepej, Robert Pavlič in Andrej Peterle. Kdo so Ruparjevi ključni možje?

Boris Klepej je v Inštitutu 1. oktober podpredsednik in regijski koordinator. Javnost ga je spoznala leta 2018, ko je razširil govorice o migrantu, ki naj bi želel posiliti mlado dekle v Mariboru. Informacije so se takrat izkazale za lažne, kar je potrdila policija. Čeprav je leta 2018 v Laškem kandidiral za poslanca SNS, se je v zadnjih letih prelevil v gorečega zagovornika SDS, kar potrjujejo njegove objave na družabnih medijih, kjer še naprej objavlja lažne novice in propagando proti aktualni vladi.

Na družbenih omrežjih uporablja več profilov, tudi glede na to, katero stranko v tistem trenutku propagira. Tako se je iz SNS Borisa na Facebooku prelevil v Borissa Siniija, ki se na eni od profilnih slik pojavlja z grafiko slovenske zastave in strankarskim logotipom SDS zate. V zadnjih tednih sicer objavlja večinoma vsebine Inštituta 1. oktober in napade na aktualno vlado.

Glavni tajnik Inštituta 1. oktober, ki je ime dobilo po mednarodnem dnevu starejših, je Robert Pavlič. Po navedbah portala e-maribor, ki objavlja predvsem novice, naklonjene SDS, v zadnjem obdobju pa je prav na tem portalu mogoče najti največ informacij o Inštitutu 1. oktober, je Pavlič slikar z Obale, "specializiran predvsem za realizem in figurativno slikarstvo". Ob slovenskem kulturnem prazniku so mu namenili članek, v katerem je z bralci delil nekaj kritičnih pogledov na umetnost.

Tajnik inštituta slika, tudi kadar se mu ne ljubi

"Kultura, umetnost bi morala biti apolitična, vendar smo bili zadnja leta priča, malodane, norčevanju iz umetnosti in nagrajevanju 'trash' umetnosti. Je tudi taka umetnost posledica negativne selekcije? Vsekakor. Poteptana meritokracija na račun nagrajevanja med 'svojimi'," je razmere na sceni komentiral Pavlič, ki je dodal, da ne mara lenih slikarjev, ki delujejo po liniji najmanjšega odpora, in da sam riše, tudi kadar "se mu ne da".

Portal je objavil tudi nekaj njegovih izbranih del, med drugim slike vrtnice, morskega psa, jastoga, konja in pevca Guns N'Roses Axla Rosa.

Četrti človek inštituta je Andrej Peterle, ki je prevzel funkcijo glavnega regijskega koordinatorja. V javnosti se je skupaj z Ruparjem in Klepejem pojavljal že ob oblikovanju iniciative Glas upokojencev, ki je organizirala prve proteste upokojencev. Gre za dolgoletnega člana NSi (v spodnji objavi ga lahko vidimo, kako se rokuje z Janezom Ciglerjem Kraljem, objavljal pa je tudi fotografije z Janezom Janšo), ki je zadnja leta dejaven v Piranu, kjer je na zadnjih lokalnih volitvah neuspešno kandidiral za občinskega svetnika.

Od četverice ustanovnih članov je na družbenih omrežjih zagotovo najbolj dejaven, objavlja pa tako utrinke iz zasebnega življenja kot sporočila Inštituta 1. oktober, strankarske vsebine, lokalne informacije ter kritike aktualni vladi in županu Ljubljane. Pojavlja se tudi v zelo problematičnih kontekstih kot na primer, ko je bil eden od gostov debate na temo Ugrabljene nacionalne politike, ki jo je organiziral skrajno desni portal Združeni državljani, ki na družabnih omrežjih med drugim širi sporočila o superiornosti bele rase in razne judovske zarote.

Poleg omenjene četverice je kot eno od ključnih oseb treba omeniti tudi poslovneža Igorja Černogo iz Pirana, ki je "posodil" naslov inštitutu v poslovni stavbi na Liminjanski cesti v Luciji, kjer deluje tudi njegovo podjetje Deeside International.

Gre za manjše podjetje, ki naj bi se ukvarjalo s trgovino na debelo z gospodinjskimi napravami, a so ji prihodki v zadnjih letih strmoglavili na zgolj 45 tisočakov v letu 2021, tako da te družbe ne moremo gledati v kontekstu enega od morebitnih finančnih virov Ruparjevega inštituta. Tudi Černoga se ukvarja z lokalno politiko, saj je leta 2018 kandidiral na listi Piran je naš, a mu prav tako ni uspelo priti v občinski svet.

Z ustanavljanjem regijskih odborov se Inštitutu 1. oktober, ki vse bolj dobiva obrise nove politične stranke, pridružuje še več drugih ljudi, poznanih iz lokalne politike, njihova preteklost pa spet izvira pretežno iz desnih strank. Eden od takih je koordinator odbora savinjsko-šaleške regije Evgen Tominšek, ki se je na zadnjih lokalnih volitvah na listi SDS potegoval za stolček občinskega svetnika na Polzeli, a ni prepričal dovolj volivcev.

V Inštitutu 1. oktober sicer načrtujejo še odbore za Gorenjsko, Notranjsko, Dolenjsko, Prekmursko, Štajersko, Koroško, Primorsko, Severno Primorsko, Belo krajino, Kras, Posavje in tudi Ljubljano. Prav v prestolnici se z lokalno politiko ukvarja še en član Inštituta 1. oktober, in sicer Rihard Gerber, ki je kot član SDS dejaven predvsem v četrtni skupnosti Šiška, kjer je bil en mandat tudi podpredsednik. Tudi on je lani na listi SDS kandidiral za mestnega svetnika, a ni bil izvoljen.

Poleg članstva se v javnosti pojavljajo tudi vprašanja o financiranju delovanja Inštituta 1. oktober, ki ima od 17. marca odprt transakcijski račun pri Novi Ljubljanski banki. Za zdaj je jasno, da se inštitut financira iz članarine, ki znaša precej nizkih 10 evrov. A če upoštevamo, da stroške organiziranega prevoza na shode krijejo udeleženci – avtobusni prevoz iz Maribora jim na primer ponujajo za 15 evrov, čeprav lahko vsi upokojenci brezplačno uporabljajo javni potniški promet –, inštitut velikih stroškov s samimi shodi verjetno nima. Kljub temu so dejavni tudi pri zbiranju donacij tako posameznikov kot podjetij.

"Nič nas ne moti, če ste člani katerekoli stranke, volivci kogarkoli, nam gre za boljše življenje, pot do tja pa ni poceni, ne lahka … Hvala vsem, ki nam pomagate!" je na Facebooku zapisal Rupar.

O članstvu, financiranju in prihodnjih načrtih smo več vprašanj naslovili neposredno na Inštitut 1. oktober, a po dveh dneh odgovorov še nismo dobili.

Robert Golob, Pavle Rupar
Novice Golob o Ruparjevem shodu: To je škodljivo in nesprejemljivo