Četrtek,
30. 10. 2014,
21.49

Osveženo pred

4 leta, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Danilo Zavrtanik praznik

Četrtek, 30. 10. 2014, 21.49

4 leta, 10 mesecev

Rektor Zavrtanik pred praznikom opozoril na pomanjkanje reformatorskega duha

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Slovenci smo bili del evropskih reformatorskih gibanj tudi v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, a smo reformne ideje prehitro opustili.

To je na osrednji prireditvi ob dnevu reformacije poudaril rektor Univerze v Novi Gorici Danilo Zavrtanik. Po njegovem danes živimo v državi, kjer je državljane strah kakršne koli, celo še tako nujne reforme. Z reformacijo prvič vidno stopili na evropski oziroma svetovni zemljevid Slovenski narod je z reformacijo prvič vidno stopil na evropski oziroma svetovni zemljevid, saj smo takrat postali aktivni del evropskih gibanj in procesov, je spomnil slavnostni govornik letošnje proslave na predvečer praznika.

Ideje slovenskih reformatorjev so tako dvigale Slovenijo iz "barbarske provincialnosti" v sam vrh evropskih narodov. "Kot 14. narod v Evropi smo dobili ves prevod Biblije, kot osmi narod v Evropi smo dobili moderno slovnico," je navedel Zavrtanik.

Meni, da bi moderna znanost nastala tudi brez reformacije Reformacija je prinesla tudi nove poglede na razmere v družbi, odnose med ljudmi in oblastjo ter na cerkvene institucije. Zavrtanik sicer meni, da bi moderna znanost nastala tudi brez reformacije, a je obenem izrazil prepričanje, da bi se razvila veliko pozneje. Luther in reformatorsko gibanje sta namreč dajala prednost opazovanju narave in pojavov v njej, kar je nedvomno spodbudilo razvoj moderne znanosti.

Slovenci smo bili po Zavrtanikovih besedah prvič del evropskih reformatorskih gibanj v 16. stoletju, drugič pa v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je Evropa začela spreminjati pogled na polpreteklo zgodovino ter delitev na vzhod in zahod. "Obakrat smo Slovenci reformne ideje prehitro opustili. V 16. stoletju smo bili v to prisiljeni, ob nastanku države Slovenije in po njem pa ne in smo žal to storili sami," je dodal.

Sanje dosegli, reformnega procesa pa ne V obdobju osamosvajanja smo zmogli doseči sanje, reformnega procesa pa ne. "Je bilo dogajanje ob osamosvojitvi naše države preveč obteženo s procesom samostojnosti in odcepitve od nekdanje skupne domovine Jugoslavije in smo premalo pozornosti posvetili vrednotam, na katerih naj bi temeljila nova država Slovenija," se je vprašal rektor novogoriške univerze.

Kot je dodal, Slovenci reformatorskega duha, ki bi ga takrat potrebovali, nismo imeli. "Bali in otepali smo se in se še vedno otepamo kakršnih koli resnih in nujnih sprememb. Zato danes živimo v državi, kjer je državljane skoraj panično strah kakršne koli, celo še tako nujne reforme. Če pa si kdo drzne zagovarjati spremembe, postane, milo rečeno, heretik ali izdajalec slovenskega nacionalnega interesa," je poudaril Zavrtanik.

Upa, da se slovenski reformatorski duh skozi stoletja ni izgubil Rektor novogoriške univerze kljub temu upa, da se slovenski reformatorski duh skozi stoletja ni izgubil. "Vprašanje pa je, kdaj bodo okoliščine takšne, da se bo ta duh v nas prebudil in bomo imeli znova priložnost, ki smo jo v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja zamudili," je dodal.

Prireditve v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici – kulturni program po scenariju Vinka Möderndorferja in Dušana Voglarja je režiral Zvone Šedlbauer ‒ sta se med drugimi udeležila tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednik DZ Milan Brglez.