Sreda,
16. 7. 2014,
19.37

Osveženo pred

3 leta, 4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Ljubljanska banka Evropsko sodišče za človekove pravice

Sreda, 16. 7. 2014, 19.37

3 leta, 4 mesece

Razsodba v zadevi Ališić: V BiH navdušeni, Slovenija razočarana

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Evropsko sodišče za človekove pravice je v primeru Ališić in drugi, treh varčevalcev iz BiH, razsodilo proti Sloveniji in Srbiji glede starih deviznih vlog v LB oz. Investbanki.

"Sodišče ni upoštevalo dejstva, da gre za vprašanje nasledstva" Slovenska pravobranilka Nataša Pintar Gosenca, ki je kot agentka na sodišču v Strasbourgu zastopala Slovenijo, kot tudi visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič, sta sodbo označili za veliko razočaranje, saj sodišče ni upoštevalo dejstva, da gre za vprašanje nasledstva. Po besedah pravobranilke tudi ni upoštevalo argumenta Slovenije, da je treba vprašanje starih deviznih vlog reševati po t. i. načelu teritorialnosti.

Ana Polak Petrič je ob tem izrazila prepričanje, da sodba ne more izničiti obveznosti držav naslednic, ki izhajajo iz sporazuma o nasledstvu, po katerem se morajo o tem vprašanju dogovoriti. "To dejstvo bomo morali upoštevati v kontekstu implementacije sodbe in v kontekstu preverjanja nadaljnjih ukrepov Republike Slovenije," je dejala.

Po njenih besedah je sicer dejstvo, da varčevalci niso mogli dvigniti privarčevanih deviz toliko časa, kršitev njihovih človekovih pravic. "A dejstvo je tudi, da je Slovenija na svojem ozemlju takoj po osamosvojitvi dosledno poplačala vse devizne varčevalce, ki so imeli vloge na teritoriju Republike Slovenije. Ta sodba pa ji nalaga, da bo sedaj morala poplačati tudi varčevalce na ozemlju drugih držav naslednic," je dodala. Kot pozitiven vidik sodbe pa je izpostavila izključitev prenesenih deviznih vlog, ki so že bile plačane na Hrvaškem.

"Danes se je dokončno potrdilo, da je evropsko sodišče resnično neodvisno sodišče" Pričakovano pa so zadovoljni v Sarajevu in Zagrebu. "Presrečna sem, saj se je danes dokončno potrdilo, da je evropsko sodišče resnično neodvisno sodišče in ne politično sodišče. To je največja bitka, ki jo je BiH doslej vodila in dobila pred evropskim sodiščem," pa je razsodbo komentirala Monika Mijić, predstavnica vlade BiH na sodišču v Strasbourgu. "Po 23 letih, odkar se vleče problem starih deviznih vlog v LB, je končno enkrat za vselej rešeno vprašanje, kdo je odgovoren za kršitev pravic do premoženja, kdo je odgovoren za krajo prihrankov navadnih ljudi v BiH in na Hrvaškem," je dejala.

Tudi Mujčin Bešlo, pravni zastopnik treh pritožnikov iz BiH v primeru, je po izreku sodbe povedal, da "je ta dan vesel dan" - tako zanj kot tudi za varčevalce, ki so imeli svoje prihranke v srbskih in slovenskih bankah in na svoj denar čakajo že 25 let.

Pusićeva: Tu ni šlo za vprašanje sukcesije Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je ocenila, da je sodba pokazala, da tu ni šlo za vprašanje sukcesije, temveč da gre za vprašanje povračila prihrankov konkretnim varčevalcem s strani konkretne banke. Potrdila je, da se sodba nanaša na varčevalce LB, ki še niso bili izplačani.

Potrdila je tudi, da se sodba ne nanaša neposredno na prenesene devizne vloge, "vendar pa se vsekakor odraža tudi na ta primer glede na to, da je Hrvaška subjekt, na katerega so varčevalci prenesli svoje terjatve". Ob tem je spomnila, da Hrvaška ta denar zahteva od Slovenije ter da gre za približno 300 milijonov evrov brez obresti.

Hrvaško zunanje ministrstvo pa je v sporočilu poudarilo, da pričakujejo, da bo Slovenija kot članica EU ukrepala v skladu s sodbo in umaknila vse ovire v svoji zakonodaji, da bo nemoteno izplačala vse varčevalce LB ter da bo kot večinska lastnica LB in NLB vplivala na čim prejšnji začetek izplačila vseh prihrankov z obrestmi vred.

Kolikšen bo finančni zalogaj, ki čaka Slovenijo, za poplačilo starih deviznih vlog LB, še ni znano, o tem pa se niso hoteli izrekati niti na finančnem ministrstvu v Ljubljani. Kot so sporočili, morajo sodbo najprej natančno preučiti, šele nato bo mogoče podrobneje komentirati možne načine njenega uresničevanja. Dodali so, da se sodba ne izvršuje neposredno, zato o konkretnejših zneskih v tem trenutku ni mogoče sklepati.

Znano pa je, da v BiH ni bilo poplačanih še okoli 160.000 bivših deviznih varčevalcev podružnice LB v Sarajevu, ki naj bi imeli konec leta 1991 skupno za okoli 108 milijonov evrov vlog. Pri podružnici LB Zagreb pa gre za 115.000 varčevalcev, ki so imeli skupno za 143 milijonov evrov deviznih vlog. Temu je treba dodati še obresti.