Četrtek, 9. 5. 2019, 20.14
5 let, 6 mesecev
"Radikalna gibanja ogrožajo Evropsko unijo" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,50
6
Še trije tedni so do evropskih volitev, politika pa je polna besed o pomenu Evropske unije za Slovenijo. Čeprav boljše resničnosti, kot je ta, res ni, pa Evropa za našo državo vendarle ni tako pravljična, kot je za druge. Po življenjskem standardu se že vseh 15 let članstva vrtimo okoli sredine, še vedno smo za starimi članicami in le še korak pred vzhodno Evropo.
Po tem, kar ustvarimo, torej bruto družbenem proizvodu, smo prav tako na 16. mestu. Večkrat smo drugorazredni in opazno majhni. Ob finančni krizi smo za vrat skoraj dobili evropsko trojko, medtem ko so veliki sosedje Italijani že deset let insolventni. Kaj bodo v zvezi s tem postorili evroposlanci?
Slovenski poslanci v Evropskem parlamentu se strinjajo, ko gre za zaščito čebel, strinjajo se tudi, ko gre za tradicionalni slovenski zajtrk. Manj soglasij pa je takrat, ko gre za resne stvari, kot je arbitraža.
"Na žalost evropski poslanci nismo bili ravno zelo enotni v zadnjem mandatu. To se je izrazito pokazalo, ko nismo stopili v bran arbitražnega sporazuma in bolj očitno okrcali predsednika komisije, ko se je postavil nad vladavino prava," je pojasnila evropska poslanka in nosilka SD Tanja Fajon.
"V evropskih vladah sedijo radikalci"
Evropski poslanec in nosilec skupne liste SDS in SLS Milan Zver meni, da bi morali v primeru arbitražnega sporazuma dobiti še kaj na slovensko stran, predvsem prost vstop na morje.
O tem, čigavo je morje, je februarja na slovesnosti v Bazovici razmišljal tudi predsednik evropskega parlamenta Antonio Tajani, ko je Istro in Dalmacijo označil za italijansko. Evroposlanka Fajonova je takrat zbirala podpise za njegov odstop, na desni strani pa sta bila Alojz Petrle in Franc Bogovič zadovoljna že s Tajanijevim opravičilom.
Nič manj kontroverzno ni vedenje madžarskega premierja Viktorja Orbana, ki s svojimi potezami že leta nenehno krši demokratične vrednote.
"Priznam, da me skrbi," je dejala Fajonova. "Evropsko politiko spremljam že 18 let in marsikaj se je spremenilo. Danes imamo evropske vlade, v katerih sedijo radikalci, tega v preteklosti ni bilo," dodaja.
Ogrožajo evropski projekt
Radikalna gibanja ogrožajo evropski projekt, so si enotni nosilci list SD, SAB, SMC, DESUS in LMŠ. Ogroža pa ga tudi to, da nekatere države še vedno capljamo za drugimi. Slovenci smo visoko izobraženi, a še vedno cenejša delovna sila kot Skandinavci in zahodni del Evrope.
Tudi evropska poslanka in nosilka liste SAB Angelika Mlinar je menila, da to postaja težava. "V zadnjih petih letih članice unije niso na isti ravni in se tudi ne vidijo tako".
"Evropska unija ni le povezava gospodarskih in političnih interesov, temveč tudi vrednot. Iskanje ravnotežja, dialog in potrpežljivost so orodja, s katerimi gradimo Evropo. Življenje z razlikami, tudi rasnimi in verskimi, mora biti kakovost Evropske unije. Takšna Evropa lahko postane model tvornega in trdnega sodelovanja med narodi," je tedaj za posebno Večerovo prilogo ob vstopu v EU vizionarsko povedal tedanji predsednik Slovenije dr. Janez Drnovšek.
Unija postala vsakdanjost
Staro razmerje sil pa se po umiku ZDA vse bolj vrača v obliki različnih radikalno desnih strank, ki ogrožajo temeljne evropske vrednote.
Fanfare so že zdavnaj utihnile, pravljična Evropska unija je postala vsakdanjost z vsemi svojimi, torej tudi našimi težavami vred. Slovenija si je že ob osamosvojitvi leta 1991 zadala cilj, da postane del širše evropske družine narodov, takoj po mednarodnih priznanjih leto pozneje pa zaprosila za sklenitev sporazuma o pridružitvi.
Aprila 1993 je tedanja vlada podpisala z EU sporazum o sodelovanju, ki je bil februarja 1999 tudi uveljavljen. Evropska unija je nato 15. junija 2001 na srečanju najvišjih predstavnikov v švedskem Göteborgu odprla vrata največji širitvi v svoji zgodovini, ki se je zgodila 1. maja 2004: deset novih članic z vseh vetrov je unijo povečalo na Evropsko unijo.
6