Petek, 6. 9. 2024, 19.57
2 meseca, 2 tedna
Računsko sodišče: Izplačilo Prešernove nagrade Makarovič v nasprotju z veljavno zakonodajo
Naknadno izplačilo denarnega dela Prešernove nagrade umetnici Svetlani Makarovič v znesku 8.346 evrov ministrstva za kulturo je bilo v nasprotju z zakonom o javnih financah, ki določa, da je pri pripravi in izvrševanju proračuna treba spoštovati načeli učinkovitosti in gospodarnosti, izhaja iz revizijskega poročila računskega sodišča. Ministrica za kulturo Asta Vrečko medtem zanika, da za izplačilo Prešernove nagrade Svetlani Makarovič ni bilo pravne podlage.
Ministrica Vrečko: Moram se odzvati na poročilo Računskega sodišča
"Glede na nekatere netočne navedbe se moram odzvati na poročilo računskega sodišča. Nikjer v poročilu ne piše, da za izplačilo Prešernove nagrade Svetlani Makarovič ni bilo pravne podlage. Računsko sodišče je samo podalo mnenje, da nismo bili dolžni izplačati nagrade. A to ne pomeni, da ni prav, da nekomu izplačamo nagrado, ki mu ni bila nikoli izplačana, a hkrati tudi ne odvzeta, sklep pa ni bil preklican," je v sporočilu za javnost zapisalo ministrstvo za kulturo.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko
"Prav tako v zvezi z izplačilom računsko sodišče ministrstvu za kulturo tudi ni naložilo priprave odzivnega poročila s popravljalnimi ukrepi, niti mu ni izreklo priporočil. Ob tem v revizijskem poročilu v poglavju, kjer so navedeni kršitelji in kršitve predpisov poslovanja, ministrstvo za kulturo v zvezi z izplačilom nagrade ni navedeno," so zapisali.
Na ministrstvu so dodali, da " je Prešernova nagrada nagrada za življenjsko delo, najvišja nagrada na področju kulture, podeljuje se na državni proslavi ob državnem prazniku. Umetnica je zavrnila sprejem nagrade, ostaja pa nagrajenka Prešernovega sklada in se jo kot takšno tudi vodi v evidenci. Do zavrnitve je prišlo, saj je bila istočasno Prešernova nagrada podeljena tudi patru Marku Ivanu Rupniku po neustaljenem načinu, saj patra Rupnika ni bilo med kandidatkami in kandidati, ki so jih predlagale strokovne komisije, temveč ga je med nominirance mimo strokovnih komisij uvrstil kar sam upravni odbor. Pri tem ni šlo za podelitev za življenjsko delo, čemur je Prešernova nagrada namenjena, ampak za podelitev za eno samo delo, ki pa poleg vsega ni dostopno širši javnosti. Lansko leto ob izbruhu afere, povezane s spolnim nadlegovanjem in nasiljem patra Marka Ivana Rupnika nad redovnicami, je umetnica naslovila prošnjo, da se ji nagrada izroči".
Računsko sodišče: Zakonske podlage za takšno ravnanje ni
Računsko sodišče je v revizijskem poročilu predloga zaključnega računa državnega proračuna za lansko leto navedlo, da je ravnanje ministrstva za kulturo v zvezi s potrditvijo obveznosti ter izplačilom nagrade v znesku 8.346 evrov pesnici in pisateljici Makarovič v nasprotju s tretjim odstavkom drugega člena zakona o javnih financah.
Ugotovilo je, da takrat veljavni zakon kot tudi zdajšnji zakon o Prešernovi nagradi ne predvidevata situacij, ko nagrajenec zavrne nagrado, ter da v določbah obligacijskega zakonika kot tudi v javnofinančnih in drugih predpisih ne najdejo podlage za to, da bi ministrstvo po več kot 20 letih obveznost, ki se ji je nagrajenka odpovedala, moralo poravnati.
Ministrstvo za kulturo je po oceni računskega sodišča nagrado izplačalo, ne da bi pred izplačilom dovolj skrbno preverilo vsa pravna dejstva in okoliščine primera v zvezi s prenehanjem obveznosti do podeljene nagrade v smislu dane obljube oziroma vpliva na dolžnikovo obveznost izpolnitve.
Kot je še objavljeno v revizijskem poročilu predloga zaključnega računa državnega proračuna za lansko leto, je računsko sodišče na podlagi prejetih pobud, medijskih objav in drugih zaznanih tveganj pri poslovanju izvedlo dodatne preveritve pravilnosti izplačil pri ministrstvu za kulturo v zvezi z izplačilom omenjene nagrade.
Računsko sodišče v poročilu, ki ima datum 3. september, ob tem še pojasnjuje, da je Upravni odbor Prešernovega sklada leta 1999 na podlagi takrat veljavnega zakona o Prešernovi nagradi s sklepom odločil, da Makarovič v letu 2000 prejme Prešernovo nagrado v višini dveh milijonov takratnih slovenskih tolarjev.
Umetnica je nato na osrednji proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praznika, 7. februarja 2000, kjer tradicionalno podeljujejo Prešernove nagrade, nagrado v celoti zavrnila. Ministrstvo za kulturo ji tako tisto leto nagrade ni izročilo, kar pomeni, da tudi ni izplačalo denarnega dela nagrade.
Kot še navaja računsko sodišče, takrat veljavna zakonodaja glede Prešernove nagrade situacije za primer zavrnitve nagrade ni predvidevala, ministrstvo za kulturo pa tudi ne razpolaga z dokumentom, ki bi izkazoval, da je bilo izvedeno kakšno drugo dejanje ali sprejet pravni akt, ki bi uredil situacijo v primeru zavrnitve nagrade.
Makarovič si je premislila
Pravni zastopnik nagrajenke je nato lani na ministrstvo za kulturo in Upravni odbor Prešernove nagrade naslovil poziv k izpolnitvi dane obljube v zvezi z nagrado in se pri tem skliceval na 207. člen obligacijskega zakonika. Ministrstvo za kulturo je tri mesece po prejemu tega poziva nagrajeni umetnici junija lani izplačalo nagrado v znesku 8.346 evrov. Sredstva je ministrstvo zagotovilo s prerazporeditvijo v okviru proračunskih postavk, še navaja poročilo računskega sodišča.
Ob tem so še zapisali, da je ministrstvo za kulturo po prejemu poziva k izpolnitvi obljube nagrajenki lani sicer preverilo, ali je bil sklep Upravnega odbora Prešernovega sklada iz leta 1999 kadarkoli po zavrnitvi nagrade v letu 2000 spremenjen oziroma dopolnjen. Ministrstvo do leta 2023, ko je prejelo poziv k izpolnitvi obljube, ni predvidevalo, da bo upnica naknadno zahtevala izpolnitev te obveznosti in zato v proračunu tudi ni načrtovalo teh sredstev. Pri izplačilu nagrade se je sklicevalo tudi na poziv k izpolnitvi obljube, v katerem je bilo navedeno, da je država na podlagi omenjenega 207. člena dolžna izpolniti dano obljubo – izplačati denarno nagrado.
Kršitve predpisov sodišče ni ugotovilo
Na ministrstvu so za STA pojasnili, da jim sodišče s tem v zvezi ni naložilo priprave odzivnega poročila s popravljalnimi ukrepi, niti jim ni izreklo priporočil. Poleg tega ministrstvo v poglavju revizijskega poročila, v katerem so navedeni kršitelji in kršitve predpisov poslovanja, glede izplačila nagrade ni navedeno. Z izjemo tega poglavja je sodišče ocenilo, da so vlada in vladni proračunski uporabniki v vseh pomembnih pogledih poslovali v skladu s predpisi.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko pa je na omrežju Facebook zapisala, da nikjer v poročilu ne piše, da za izplačilo Prešernove nagrade Svetlani Makarovič ni bilo pravne podlage, temveč je sodišče samo podalo mnenje, da niso bili dolžni izplačati nagrade. "A to ne pomeni, da ni prav, da nekomu izplačamo nagrado, ki mu ni bila nikoli izplačana, a hkrati tudi ne odvzeta, sklep pa ni bil preklican," je zapisala.
Svetlani Makarovič je bila podeljena Prešernova nagrada na podlagi sklepa Upravnega odbora Prešernovega sklada, ki še vedno velja (...) in predstavlja ob spremenjeni volji nagrajenke pravno podlago za izročitev Prešernove nagrade, je dodala.