Proti stresu na delovnem mestu je učinkovita tudi pohvala

Vodja projekta Izboljševanje delovnega okolja z inovativnimi rešitvami (Inodel) Janez Stare s Fakultete za upravo v Ljubljani, ki je projekt predstavil na konferenci Vsi aspekti delovnega okolja, izpostavlja pomen inovativnih rešitev, s katerimi bi zmanjšali stres, izgorevanje in menjave na delovnem mestu ter pripomogli k boljši usklajenosti poklicnega in družinskega življenja.

V projektu želijo predlagati rešitve, ki bi bile primerne tako za delodajalce kot delojemalce. Obravnavana področja v projektu so široka - od stresa do izgorevanja, kot zanimivo pa se izpostavlja tudi področje vrednot, pravi.

"Ne gre za velike finančne ukrepe delodajalcev" "Ugotavljamo, da so rešitve morda cenejše, kot smo pričakovali na začetku. Torej ne gre za velike finančne ukrepe delodajalcev, temveč za mehkejše stvari. To je bilo presenečenje za nas," je dejal.

Po ugotovitvah sodelujočih v projektu je zelo pomembno tudi, kakšen je vodja. "Pomembno je, da ima vodja potrebne kompetence. Morda je treba razviti kompetentnost vodij," meni.

Ocenjuje pa tudi, da bi v delovnem okolju potrebovali nekakšnega promotorja zdravega dela in zdravega življenja, ki bi "z žarom" širil njun pomen. "Končni učinek je potem tako za podjetje kot za zaposlenega boljši," poudarja.

"Kriza je velikokrat le izgovor" Tudi Nina Tomaževič s Fakultete za javno upravo, ki je spregovorila o usklajevanju poklicnega in družinskega življenja, opozarja na to, da niso vse možne izboljšave take, ki bi zahtevale velike stroške. "Kriza je velikokrat le izgovor," meni. "Ne smemo gledati vse skozi denar, ampak tudi, kaj ima dolgoročno pozitiven učinek," je prepričana.

"Če delavci ne bodo zdravi, ne bo od tega nihče imel koristi" Strokovnjaki s področja socialne medicine ugotavljajo, da se njihovi izsledki premalo uporabljajo pri političnih odločitvah in pri socialnem dialogu. "Izsledki stroke naj se uporabljajo v skupnih prizadevanjih politike, stroke in sindikatov za zdrave delavce. Če delavci ne bodo zdravi, ne bo od tega nihče imel koristi," je na konferenci opozoril Dušan Nolimal z Inštituta za varovanje zdravja RS.

V delovnem okolju je pomembno kakovostno komuniciranje, poudarja. Po njegovem opozorilu mora biti omogočeno izražanje drugačnega mnenja. Če tega ni, zaposleni na drugačen način izražajo svoje pripombe in nestrinjanje - bodisi preko medijev, bodisi preko nekaterih politikov, s pomočjo katerih skušajo sporočiti svoje mnenje, bodisi preko anonimk, pravi Nolan.

Slaba komunikacija ima slabe posledice na produktivnost V času sprememb in prestrukturiranja se komunikacija slabša; namesto da bi v tem času to izboljšali, se mnoga podjetja in javni zavodi zapirajo, ugotavlja. "Premalo razmišljamo o posledicah slabe komunikacije na produktivnost," opozarja. Vse to gre po njegovih besedah skupaj z epidemijo psihosocialnih motenj, ki vodijo v bolniški stalež. O stresu, izgorevanju in menjavah na delovnem mestu je treba po njegovih ugotovitvah razmišljati tudi kot simptomih slabega komuniciranja v delovnem okolju.

Svetovalci so cenejši kot bolniška odsotnost Psihologi svetujejo, da bi na stres gledali kot na izziv. "Delodajalci bi morali na stres gledati celostno, na zaposlene pa je treba paziti in jim nuditi pomoč, kadar jo potrebujejo," pravi Eva Boštjančič s katedre za psihologijo dela na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

V nekaterih evropskih državah imajo delodajalci svoje ali zunanje svetovalce, na katere se lahko obrnejo zaposleni in njihovi družinski člani, ko so v čustveni stiski. "To je gotovo veliko ceneje, kot pa bi bili stroški zaradi morebitne bolniške odsotnosti ali menjave službe," je dejala. Sama predlaga, da bi se strokovnjaki, ki lahko ponudijo to pomoč, bolj združevali in se predstavili delodajalcem. Delodajalci pa bi tako zaposlenim dali sporočilo, da jim ni vseeno zanje in za njihovo zdravje.

Namen projekta Izboljševanje delovnega okolja z inovativnini rešitvami je pripomoči k izboljševanju in reševanju problematike na področjih, kot so stres, izostajanje, fluktuacija in izgorevanje na delovnem mestu ter usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Projekt delno financira Evropski socialni sklad. Današnjo konferenco, na kateri so predstavili projekt, pa je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije.