Protestniki zaradi težav s posojili v frankih zahtevajo ukrepanje Banke Slovenije (video)

Udeleženci shoda, ki ga organizira Združenje frank, od Banke Slovenije zahtevajo vzpostavitev dialoga in nadzora nad bankami, od vlade pa pričakujejo, da jim bo prisluhnila.

Na transparente so zapisali, da niso špekulanti, spraševali so se, zakaj tvega le posojilojemalec, in zahtevali poštena posojila ter poštene pogodbe z bankami.

Makete s strehami v barvah švicarske zastave Številni so danes s seboj prinesli makete hišic s strehami v barvah švicarske zastave, ki opozarjajo, da je večina z najemom posojila v frankih reševala lastno stanovanjsko vprašanje. Med udeleženci shoda je bilo tudi veliko družin.

Zbrani so se nato še sprehodili do sedeža Banke Slovenije in ob glasnih žvižgih pred vhod položili transparente in makete hišic.

Posojilojemalci so bili popolnoma prepuščeni na milost in nemilost bank Predsednik Združenja frank Aleš Majcenovič je na današnjem shodu poudaril, da bi Banka Slovenije kot regulator trga morala poskrbeti za pošteno poslovno prakso bank. V njihovem primeru namreč ni bilo tako, posledice tega ravnanja pa se zdaj izkazujejo.

Kreditojemalci so ta posojila sklenili v dobri veri, da bi rešili stanovanjsko vprašanje, ti krediti so jim bili namreč ponujeni kot ugodni, stabilni in varni, je dodal. Posojila v švicarskih frankih so bila cenejša, povprečni posojilojemalci pa so temu nasedli in se niso spraševali, kaj je za tem, je še povedal Majcenovič.

Zdaj vidijo, da so bili posojilojemalci v švicarskih frankih popolnoma prepuščeni na milost in nemilost bank. Nekaterim so obroki kredita narasli za 50 odstotkov, glavnica tudi po 60 ali 70 odstotkov, je opisal težave posojilojemalcev v frankih. Večinoma gre za stanovanjska posojila, torej življenjski projekt posameznikov, je poudaril, zato jih, kot pravi, posebno bolijo zmerljivke, da so bili špekulanti.

Zakaj so težave sploh nastale? Resne težave so za posojilojemalce nastale, ko je švicarska centralna banka 15. januarja nepričakovano odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarsko valuto pri 1,20 franka za en evro, ki jo je z različnimi ukrepi na valutnem trgu branila dobra tri leta. Vrednost franka je v primerjavi z evrom precej poskočila, s tem pa so se drastično dvignili tudi mesečni obroki odplačevanja posojil.

Medtem ko so nekatere države, kot sta Hrvaška in Madžarska, ki imata lastno valuto, stopile v bran številnim posojilojemalcem in sprejele ukrepe za omejevanje podobnih težav, je slovenska vlada na podlagi analize Banke Slovenije ocenila, da ukrepi niso potrebni. Je pa napovedala, da bo pod drobnogled vzela ravnanje bank pri dajanju takšnih posojil.