Petek, 19. 1. 2018, 13.04
6 let, 10 mesecev
Slovenija lahko Šamija preda Hrvaški #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,08
13
Vrhovno sodišče je pritrdilo ministrstvu za notranje zadeve in zavrglo zahtevo, ki je določala, da mora sirski begunec Ahmad Šami do pravnomočnega zaključka postopkov ostati v Sloveniji, je zapisano na spletni strani vrhovnega sodišča. To pomeni, da Slovenija lahko Šamija, ki si že dve leti prizadeva ostati v Slovenji, preda Hrvaški.
MNZ še brez pojasnil, kdaj bi moral Šami na Hrvaško
Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) odločitve za zdaj ne komentira, saj imajo glede Šamija na vrhovnem sodišču odprt še en primer - vložili so zahtevo za revizijo glede ugotovitve upravnega sodišča, da Šamijeva prošnja za azil sploh ni bila zavržena. O tem pa vrhovno sodišče še ni odločalo. Tako ni znano, kdaj nameravajo Šamija predati na Hrvaško.
Da bo moral Šami na Hrvaško, med drugim izhaja iz navodila vrhovnega sodišča ministrstvu za notranje zadeve, naj ob Šamijevi predaji ne poseže v njegove pravice, varovane z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.
Erjavec: Primer Šami je treba urediti v skladu s pravnim redom in ne po politični poti
V kabinetu premierja Mira Cerarja podobno kot na MNZ še ne komentirajo odločitve vrhovnega sodišča o primeru Šami, saj postopki v zvezi s tem še potekajo. Medtem pa po mnenju zunanjega ministra Karla Erjavca odločitev sodišča potrjuje, da je treba zadevo Šami urediti v skladu s pravnim redom in ne po politični poti.
Erjavec obžaluje, da se je zadeva preveč spolitizirala. "Politizacija primera za Šamija ne prinaša nobene rešitve. Njegovi pooblaščenci bi morali poiskati korektno pravno rešitev," je danes ocenil Erjavec.
Šami želel, da Slovenija pri njem uporabi diskrecijsko klavzulo
Šami je konec lanskega leta poleg nove prošnje za azil namreč vložil tudi posebno vlogo, v kateri je predlagal, naj Slovenija v njegovem primeru uporabi diskrecijsko klavzulo. Šami je želel, da bi Slovenija njegovo prošnjo za mednarodno zaščito obravnavala z uporabo diskrecijske klavzule.
Ahmad Šami novembra lani, ko sta ga poslanca Miha Kordiš (Levica) in Jan Škoberne (SD) odpeljala v državni zbor. Video: Planet TV
MNZ je to vlogo zavrglo, nato pa je upravno sodišče izdalo sodbo in sklep, s katerim je Šamiju ugodilo. Sklep ministrstva o zavrženju vloge je odpravilo, zadevo pa vrnilo v ponovni postopek. S tem je odložilo Šamijevo predajo Hrvaški do pravnomočne odločitve o tej vlogi.
Vrhovno sodišče o sami uporabi klavzule ni odločalo. O tem bo odločalo, če bo prišlo do revizije.
Odredba upravnega sodišča v nasprotju s sodno prakso
Vrhovno sodišče je na seji 12. januarja ugodilo pritožbi MNZ. Po oceni vrhovnega sodišča je začasna odredba upravnega sodišča nepravilna in nezakonita iz več razlogov. Prav vsak od njih bi samostojno zadoščal za razveljavitev odredbe in je v nasprotju z ustaljeno sodno prakso, so ugotovili vrhovni sodniki.
Vrhovno sodišče o sami uporabi klavzule ni odločalo. O tem bo odločalo le, če bo prišlo do revizije zoper sodbo upravnega sodišča.
Ena od možnosti je pritožba na ustavno sodišče
Na odločitev vrhovnega sodišča se je odzval Šamijev zagovornik Miha Blažič. Odločitev po njegovem ne odpira možnosti za Šamijevo deportacijo, saj je treba prej odločiti še o drugih zadevah. Ena od možnosti je tudi pritožba na ustavno sodišče.
Blažič pa poudarja, da je vrhovno sodišče v tem primeru odločalo samo o začasni odredbi, ne pa tudi o Šamijevem predlogu, naj država v njegovem primeru uporabi diskrecijski klavzulo, o čemer mora ministrstvo za notranje zadeve po besedah Blažiča še odločati. Prav tako je po njegovih besedah na odločitev vrhovnega sodišča možno vložiti še ustavno pritožbo. Slednje je po njegovih besedah ena od možnosti, o tem, ali jo bodo uporabili, pa se bo še posvetoval z odvetniki, je dejal.
Dokler vse zadeve niso zaključene, Blažič tudi ne vidi razloga, da bi Šamija deportirali na Hrvaško. Njegovega trenutnega zdravstvenega stanja pa ni želel komentirati.
13