Ponedeljek,
9. 11. 2020,
15.36

Osveženo pred

4 leta

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,23

1

Natisni članek

Natisni članek

odpornost Koronavirus Inštitut za nutricionistiko prehranska dopolnila vitamin D

Ponedeljek, 9. 11. 2020, 15.36

4 leta

Prihaja seznam, ki vam bo pomagal pri nakupu vitamina D

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,23

1

Mikroskop | Inštitut za nutricionistiko bo program financiral iz lastnih sredstev in iz donacij dohodnine. | Foto Reuters

Inštitut za nutricionistiko bo program financiral iz lastnih sredstev in iz donacij dohodnine.

Foto: Reuters

Inštitut za nutricionistiko začenja program preverjanja kakovosti prehranskih dopolnil, v okviru katerega bodo na svoji spletni strani objavili njegove rezultate. Ker se v boju proti koronavirusu še posebej priporoča jemanje vitamina D, se bodo nanj osredotočili najprej, so na inštitutu zapisali v sporočilu za javnost.

Prehranska dopolnila so živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. Za določene skupine prebivalcev je dodajanje posameznih hranil pomembno za njihovo zdravje, je opozoril Igor Pravst z inštituta.

"Za mnoge je tako na primer jeseni in pozimi priporočljivo dodajanje vitamina D, vegani in nekateri starejši odrasli dodajajo vitamin B12, ženske, ki načrtujejo nosečnost in nosečnice, pa prehrani dodajajo folno kislino. V takšnih primerih je zelo pomembno, da zaužita prehranska dopolnila v resnici vsebujejo deklarirane snovi v pričakovani količini," je opisal, povzema STA.

"Potrošnik lahko le zaupa proizvajalcu in njegovim trditvam"

Nacionalne raziskave kažejo, da kar 80 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije v jesensko-zimskem obdobju ni zadostno preskrbljenih z vitaminom D. | Foto: Getty Images Nacionalne raziskave kažejo, da kar 80 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije v jesensko-zimskem obdobju ni zadostno preskrbljenih z vitaminom D. Foto: Getty Images Potrošniki pa so glede kakovosti teh dopolnil pogosto zaskrbljeni. "Če pri običajnih živilih marsikateri dejavnik kakovosti lahko vidimo in okušamo, pa so prehranska dopolnila zelo drugačna. Potrošnik lahko le zaupa proizvajalcu in njegovim trditvam, saj mu laboratorijske metode za preverjanje kakovosti niso dostopne," je poudarila Anita Kušar z inštituta.

Na inštitutu so izpostavili, da je skrb potrošnikov razumljiva. Podatki namreč kažejo, da so na trgu že bili najdeni izdelki, ki sploh niso vsebovali aktivne sestavine, in takšni, v katerih je bila vsebnost sestavin precej višja od deklarirane. Področja kakovosti prehranskih dopolnil sistematično ne spremlja nihče, so zapisali, piše STA.

Zato bodo kakovost prehranskih dopolnil preverjali na inštitutu. "Sistematično bomo vrednotili kakovost prehranskih dopolnil, ki jih bomo kupili v prosti prodaji, jih analizirali in javnost obvestili o izdelkih, ki po svoji sestavi ustrezajo označeni vsebnosti aktivnih snovi. Takšni izdelki bodo objavljeni na seznamu preverjenih prehranskih dopolnil, ki ga bo vzdrževal Inštitut za nutricionistiko," je pojasnil Pravst.

ameriški slamnik, ehinaceja
Novice Cink, vitamin D in ameriški slamnik proti covid-19? Tako odgovarja stroka. #video

Rezultate bodo objavili na spletni strani

Zaradi posebnega javnozdravstvenega interesa bodo najprej analizirali prehranska dopolnila z vitaminom D. Zaradi spremenjenega življenjskega sloga po izbruhu novega koronavirusa je preskrba s tem vitaminom še slabša kot lani. Kar 80 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenje v jesensko-zimskem obdobju ni dovolj preskrbljenih z vitaminom D, so pred dnevi opozorili na inštitutu. Zaradi pomanjkanja tega vitamina pa je slabša tudi naravna odpornost proti akutnim okužbam dihal.

Rezultati bodo dostopni na njihovi spletni strani. Tam pa bo prebivalcem na voljo tudi anketa, s katero zbirajo podatke o tem, katera prehranska dopolnila so pogosteje uporabljena, piše STA.

vitamin D
Trendi Kar 80 odstotkom Slovencev jeseni in pozimi primanjkuje vitamina D

Program bodo financirali sami

Osnovo za preverjanje kakovosti sestave prehranskih dopolnil bodo predstavljala priporočila za zagotavljanje kakovosti prehranskih dopolnil. Upoštevali pa bodo tudi relevantno zakonodajo, smernice za pristojne organe za nadzor skladnosti v zvezi z določitvijo dovoljenih odstopanj za hranilne vrednosti in priporočila Evropske agencije za varno hrano (EFSA) glede zgornjih varnih vnosov hranil.

Vzpostavitev programa bo financiral inštitut iz lastnih sredstev in iz donacij dohodnine, so še zapisali. Uvrstitev prehranskih dopolnil na seznam bodo lahko naročila tudi podjetja za svoje izdelke, pri čemer bodo pokrila stroške preverjanja kakovosti teh izdelkov.