Sreda, 5. 7. 2017, 13.21
6 let, 6 mesecev
Prihaja drugi letošnji vročinski val
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,95
Dnevne temperature že nekaj dni vztrajajo nad 30 stopinjami Celzija, a meteorologi za zdaj še ne govorijo o vročinskem valu. Ga pa napovedujejo za prihodnje dni. Kdaj lahko vroče dni povežemo v vročinski val in zakaj je ta pojem za Gorenjca opredeljen drugače kot za Štajerca ali Primorca?
Danes bodo najvišje temperature do 31 stopinj, jutri in vse do konca tedna pa naj bi se še dvignile. Jutri bodo tako najnižje jutranje temperature od 12 do 18, najvišje dnevne od 29 do 33 stopinj Celzija.
"Trenutno temperature še niso tako visoke, da bi lahko govorili o vročinskem valu," pravi dežurni prognostik Luka Ravnik. Dodaja pa, da bi ga lahko imeli do konca tedna. Prihodnji teden naj bi naše kraje zajelo bolj muhasto vreme, ki bo prineslo osvežitev.
Preberite še:
Se na Facebooku hvalite s fotografijami s plaže? Tatovi vam bodo hvaležni.
Naravna kopališča, kjer se lahko ohladite med vročinskim valom
Vaši počitniški selfieji so večini ljudi nadležni
Prihaja pasja vročina, ali lahko delavec odkloni delo?
Ponovitev junijskega vala
Agencija za okolje (Arso) je medtem na družbenem omrežju Twitter objavila sporočilo, da se "deset dni po koncu prvega začenja drugi vročinski val v tem poletju".
Po jakosti in trajanju naj bi bil podoben prvemu, ki smo ga beležili v drugi polovici junija, tik po začetku koledarskega poletja. Takrat so se temperaturni kazalci povzpeli do 36 stopinj Celzija, povprečne dnevne temperature pa so presegale 24 stopinj. Vročina je najdlje trajala v Beli krajini, kjer so visoke temperature beležili šest dni zapored, drugje pa je vročinski val trajal tri dni.
V Ljubljani so v tem obdobju beležili tri tropske noči zapored, ko najnižja (nočna) temperatura ni upadla pod 20 stopinj Celzija.
Na Obali je vročinski val, če povprečna dnevna temperatura tri dni zapored presega 26 stopinj Celzija, V Ljubljani 24 stopinj, na Gorenjskem 22 stopinj. Zakaj razlike? Ker se ljudje vsaj v določeni meri lahko prilagodijo lokalnemu podnebju in vročini, seveda pa ne enakomerno.
Primorci prenesejo več
Kdaj vremenska stroka sploh govori o vročinskem valu? Slovensko meteorološko društvo je v sodelovanju z Arsom prav letos opredelilo ta pojem. Ključni podatek je povprečna dnevna temperatura zraka. To dobijo tako, da seštejejo izmerjene temperature ob 7. in 14. uri ter dvakratnik temperature ob 21. uri, nato pa dobljeno delijo s štiri. Temperaturo zraka merijo v meteorološki hišici, dva metra nad tlemi.
Po definiciji morajo povprečne dnevne temperature vsaj tri dni zapored preseči določeno višino, ki pa se razlikuje po regijah.
Za osrednjeslovensko, jugovzhodno in severovzhodno regijo velja meja 24 stopinj, za Gorenjsko, Notranjsko ter dvignjen svet Štajerske in Dolenjske 22 stopinj, za Primorsko pa "šele" 26 stopinj.
Trenutno povprečje malo nad 20 stopinjami
Pri tem pa poudarimo, da gre za povprečno in ne najvišjo dnevno temperaturo. Prva je na spodnjem grafu, objavljenem na spletni strani Arso, prikazana z zeleno, druga pa z rdečo črto. Siva črta, ki kaže 30-letno povprečje, pa kaže, kako nadpovprečno topel je bil letošnji julij.
Zakaj smo prav letos dobili definicijo vročinskega vala?
Enotna opredelitev vročinskega vala bo koristila tako za opozarjanje pred vročino kot za statistično spremljanje tega pojava.
Slovenski meteorologi so se, čeprav gre za uveljavljen pojem, šele letos odločili, da določijo enotno definicijo vročinskega vala.
Potreba po tem se je, kot pravijo, pokazala zaradi frekvence vročinskih valov v preteklem desetletju in grožnje vročinskih valov v prihodnosti, novi kazalec pa je pomemben tako za opozarjanje na vročino kot za statistično spremljanje tega pojava.
"Odločili smo se, da je najprimernejša izbira dnevna povprečna temperatura zraka, ki je odvisna od dnevnega sončnega obseva, zračne vlažnosti in tudi vetra, torej vseh pomembnejših meteoroloških spremenljivk, ki vplivajo na energijsko bilanco človeka," pojasnjujejo.
