Pri nas ni "ringelšpilov" in sladkornih pen, glavni je kaki

Tako razmišlja Gianfranco Giassi, predsednik Turističnega društva Solinar iz Strunjana in "oče" prireditve ob prazniku kakija, ki so jo pretekli konec tedna v Strunjanu pripravili že trinajstič. "Ocenjujemo, da je praznik kakija v Strunjanu letos obiskalo deset tisoč ljudi, kar je na ravni zadnjih let. A kriza se pozna, saj je prodaje manj," še pove Giasssi.

Samo avtohtoni pridelki iz tukajšnjega okolja Ljudje prihajajo na praznik kakija, sodeč po registrskih tablicah, iz vseh koncev Slovenije. Tolikšna količina ljudi na majhnem prizorišču festivala, na parkirišču, kjer je postavljen velik prireditveni prostor, pomeni precejšnjo obremenitev za okolje. In včasih gneča prinese tudi kaj negodovanja. Zlasti med vozniki, ko iščejo svoje parkirno mesto, da ne bi predaleč nosili platojev s kakiji. "Prepričan sem, da je praznik kakija tako priljubljen in ima tako številčen obisk zaradi tega, ker se držimo samo kakija in preostalih avtohtonih pridelkov iz tega okolja, soli, oljčnega olja, vina. Pri nas ni 'ringelšpilov' in sladkornih pen," poudarja Giancarlo Giassi.

Večino strunjanskega kakija prodajo doma Giassi je s svojo istoimensko turistično kmetijo, kjer so kakiji zasajeni na treh hektarjih površin, eden izmed štirih večjih pridelovalcev kakija v Strunjanu, ki sodelujejo na tem dogodku in ga letno pridelajo čez 100 ton. "Praktično ves strunjanski kaki, tu smo štirje večji pridelovalci, pri čemer je med nami največji kmetija Knez, prodamo v Strunjanu. Na prazniku kakija ga prodamo od 20 do 30 odstotkov letne proizvodnje, preostalo pa doma na kmetijah, saj se ljudje tudi izogibajo neizbežne gneče na dogodku," še pojasnjuje Giassi.

Letos nagajala muha, manj pa suša Zaradi velikega zanimanja pri uporabnikih za strunjanski kaki, ki se prodaja pod zaščitno znamko, ki jo podeljuje javni zavod Krajinski park Strunjan (KPS), so se skupno odločili tudi za ekološko pridelavo, ki pa lahko prinese tudi kakšno nevšečnost. Letos so namreč imeli nekaj izpada zaradi muhe, ki napada kaki in je zaradi načina pridelave ne smejo uničevati s škropljenjem. Zato pa so se dobro pripravili na sušo, ki jim je predlani prav tako povzročila precej škode in so poleti dobro zalivali kakije, da so si v zgodnji jeseni ob primerni temperaturi in vlagi opomogli.

Ob prazniku kakija prvič tudi festival Okus po soli Zvesti vsakoletni partner prireditve praznik kakija v Strunjanu je javni zavod Krajinski park Strunjan, kjer pripravljajo vodene oglede po krajinskem parku in strokovna predavanja o solinarstvu. »Letos pa smo s Krajinski parkom Sečoveljske soline (KPSS) pripravili tudi festival Okus po soli. Na njem so s kulinarično ponudbo sodelovali proizvajalci, ki izpostavljajo pomen piranske soli, pridelane na tradicionalen način, solinarski muzej, likovno društvo. Vsi tisti, ki imajo sol za osrednjo vrednoto in želijo na podlagi bogate tradicije iz soli narediti zgodbo,» pravi Marko Starman, direktor Krajinskega parka Strunjan.

Dodaja, da je šlo za enkratno priložnost, saj so dogodek lahko financirali z evropskim projektom Saltworks, v okviru programa čezmejnega sodelovanja (Intereg) med Italijo in Slovenijo, v katerega sta poleg strunjanskih in sečoveljskih solin vključena še dva solinarska parka v Italiji, Cervia in Comacchio.

Kot pravi Starman, si v Krajinskem parku Strunjan želijo, da bi s takšno predstavitvijo nadaljevali tudi v prihodnje, za kar pa bo potrebno prijavljanje in pridobivanje sredstev iz novih evropskih projektov.