Ponedeljek,
17. 8. 2015,
14.45

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

prepoved Ljubljana MOL mačka

Ponedeljek, 17. 8. 2015, 14.45

8 let, 7 mesecev

Prepoved hranjenja živali v Ljubljani: pomanjkanje sočutja ali skrb za zdravje?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Konec je hranjenja golobov, mačk in drugih prostoživečih živali na ulicah Ljubljane, z novim odlokom sporoča ljubljanska občina. Globa za kršitelje je sto evrov.

Na območju Mestne občine Ljubljana (MOL) je začel veljati odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o urejanju in čiščenju občinskih cest in javnih zelenih površin, ki je bil sprejet v sredini julija in ki na vseh javnih površinah prepoveduje hranjenje prostoživečih živali. Razlog: ceste morajo biti čiste in urejene, hranjenje pa je lahko tudi nevarno.

Izjema le veverice in ptice v Tivoliju Kmalu po sprejetju so na to odločitev začele deževati pritožbe, predvsem s strani svetnikov Združene levice, ki so želeli, da se objava v uradnem listu zadrži. Prepričani so namreč, da je akt v neskladju z 2. in 7. členom Zakona o zaščiti živali. "Zaščita vseh, tudi prostoživečih živali je po tem zakonu dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb, zlasti skrbnikov živali, lokalnih skupnosti in države," so izpostavili.

A MOL niti njihovih niti drugih pritožb ni upošteval, vse odkar so pred uveljavitvijo odloka spremenili je bilo to, da je hranjenje vendarle dovoljeno na nekaterih mestih, in sicer v parku Tivoli. Tam boste lahko hranili ptice in veverice. Za to spremembo v odloku so se odločili zato, ker v parku Tivoli ptice in veverice nekaterim ljudem jedo iz rok že vrsto let. "Živali se niso pretirano razmnožile, saj gre za stik med določenimi ljudmi in določenimi osebki ptic in veveric, ki so izgubile strah pred ljudmi. Poleg tega so v parku Tivoli že mnogo let krmilnice, kjer se pozimi krmijo ptice. Zato smo v odloku park Tivoli pustili kot izjemo," so še pojasnili na mestni občini.

Sicer pa druge izjeme v smislu določenih krmilnih mest za mačke ali na primer mestne golobe niso predvidene. Prekrškarje, ki bodo na javnih površinah razen v Tivoliju hranili prostoživeče živali, bodo mestni inšpektorji lahko oglobili s sto evri, znakov, ki prepovedujejo hranjenje pa ne bo.

Kaj pa nevarnost za zdravje ljudi? Dejstvo je, da bi se morala problematika prostoživečih živali reševati sistemsko, a odlok mestne občine nekateri vendarle podpirajo, saj samo hranjenje sproža tudi nekatere pomisleke glede higiene in zdravja ljudi.

Strokovno stališče Urada za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin glede krmljenja prostoživečih živali ostaja, da "hranjenje zapuščenih živali ni priporočljivo, saj s tem izboljšujemo pogoje, v katerih je živalim omogočeno razmnoževanje in posledično večanje njihovega števila", je pojasnila Urška Kos z urada.

Ob tem še navaja, da so zapuščene živali in njihovi potomci (mačke, mestni golobi) sposobni preživeti v urbanem okolju tudi brez človekove pomoči. "Najdejo način, kako priti do hrane, ne glede na to, ali jim jo je prej dajal človek ali ne. Zagotovo pa okoliščine, v katerih te živali živijo, postanejo manj prijazne za njih, kar posledično pomeni, da se manj razmnožujejo in da se populacija počasi niža. Z rednim krmljenjem vzpostavljamo ugodne pogoje za večanje populacije krmljenih živali. Ko se poveča populacija, se poveča tudi potreba po virih, poveča se gostota živali in lahko se hkrati poveča pojav nalezljivih bolezni in možnost širjenja zoonoz," opozarja Kosova.

Zato meni, da bi bilo ob rednem krmljenju treba poskrbeti hkrati vsaj za preprečevanje razmnoževanja. Pri mačkah je to običajno odlov, sterilizacija in kastracija ter vrnitev v okolje, če je primerno.

"Bodimo del rešitve, ne problema" Tudi v društvu Mačjelovka, društvu za pomoč prostoživečim mačkam, pozivajo ljudi, da so del rešitve, ne problema, ob tem pa izpostavljajo, da vsak, ki želi hraniti živali, lahko to počne na zasebnem zemljišču (zasebnih zelenicah, na lastnem zemljišču in podobno).

Vseeno pa svetujejo, da se hranjenje živali izvaja diskretno in v skladu z urejenim okoljem. - Živali hranite ob jutranjih ali večernih urah. - Hranite jih na odmaknjenem prostoru, kjer nikogar ne ovirate. - Posodice po hranjenju za seboj pospravite. - Ne puščajte hrane na zalogo. - Če hranite prostoživeče oziroma zapuščene mačke, se dogovorite s pristojnim zavetiščem za njihovo sterilizacijo oz. kastracijo. V nasprotnem primeru je tako hranjenje neodgovorno in škodljivo, saj se kolonija nekontrolirano širi.

S takim načinom bomo prispevali k boljšemu sobivanju in zadovoljstvu živali in ljudi, so še prepričani v društvu.

V Jesenicah je podoben ukrep prinesel pozitivne učinke Ljubljana pa ni prvo slovensko mesto, kjer občani ne smejo hraniti živali na javnih površinah. Že leta 2010 so to prepovedali v občini Jesenice, leto pozneje pa je sledilo še Velenje.

Kot so pojasnili na jeseniški občini, so se za to odločili, ker so se pred sprejemom odloka večkrat pojavile večje težave z vidika higiene, pojavili so se glodavci (podgan) na javnih površinah (parkih, otroških igriščih, pločnikih), kjer so občani puščali različno hrano za prostoživeče živali.

Od sprejetja tega odloka do danes se je po njihovih besedah stanje bistveno spremenilo na bolje, zato je bil cilj tega določila dosežen. Ob tem so na občini dodali, da občinski inšpektorat in redarstvo v primeru, ko naletita na kršitev, izrekata predvsem opozorila s pojasnilom o pravilnem ravnanju, šele po njihovem neupoštevanju pa uvedeta nadaljnje postopke. Globa, predvidena za takšen prekršek, je na Jesenicah 200 evrov, je bilo izrečenih kazni po izkušnjah inšpektorjev zelo malo.

Občina Jesenice je v sodelovanju z organizacijami za zaščito živali poskrbela tudi za primerno ureditev določenega dela javne površine, kjer prostovoljci prostoživeče živali lahko hranijo.