Ponedeljek, 7. 9. 2020, 8.45
3 leta, 7 mesecev
Premogovnik Velenje odpovedal 60. skok čez kožo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,05
Premogovnik Velenje je zaradi odloka o začasni splošni omejitvi zbiranja ljudi na javnih krajih in mestih v Sloveniji, ki v tem trenutku zaradi covid-19 na javnih površinah dovoljuje zbiranje največ 50 oseb, odpovedal 60. skok čez kožo, ki je bil načrtovan za 26. september. Prireditev so morali sicer zaradi epidemije odpovedati že julija, piše STA.
V premogovniku so upali, da jim bodo razmere dopuščale prireditev izvesti v jesenskem času, a jim je načrte znova prekrižala epidemiološka slika, so danes sporočili iz Premogovnika Velenje.
Na dan rudarjev 3. julija je sicer zjutraj z Velenjskega gradu zadonela kanonada, v praznično jutro pa so Velenjčane pospremile budnice Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje na različnih lokacijah v mestu. V Velenju in Šoštanju so postavili tudi t. i. cimpre, lesene podboje, ki simbolizirajo rov. Postavljeni so na Titovem trgu in v Sončnem parku, v Šoštanju pa v Tresimirjevem parku, piše STA.
Eden od največjih praznikov v letu
Dan rudarjev je za vse, ki so z rudarstvom tako ali drugače povezani, eden od največjih praznikov v letu. Rudarjenje je imelo globok vpliv na značaj in navade, požrtvovalnost in nesebično tovarištvo ter neomajna vera v rudarsko slogo pa so skozi stoletja med rudarji izoblikovali posebno vez, navajajo v premogovniku.
Ustvarila se je skupnost s svojimi simboli, pravom, nošo, humorjem, načinom izražanja ter navadami, kamor spada tudi običaj sprejemanja novincev v rudarski stan, znan kot skok čez kožo. Slavnostni sprejem v rudarski stan doživijo novinci praviloma na slovenski rudarski praznik 3. julija, ki ga rudarji praznujejo v spomin na petdnevno gladovno stavko zasavskih rudarjev leta 1934, piše STA.
Prvič leta 1961
V Velenju so prvi takšen sprejem pripravili leta 1961, ko je šolanje končala prva generacija dijakov v industrijski rudarski šoli. Prireditev vodi vodja ceremoniala, novince pa na njihovi poti spremljajo starešine in botri, ki za zgled novincem tudi prvi opravijo skok, kasneje pa so jim v oporo pri uvajanju v poklic in pri drugih življenjskih stiskah.
Novinci stopijo na sod, pred katerim dva starejša člana držita kožo, povedo svoje generalije in geslo, izpijejo vrček piva ter skočijo čez kožo k svojemu botru, še piše STA. Ko vsi skočijo, sledi še skupna zdravica z vodjo ceremoniala, ki se konča z znamenitim: "Naj živi nam večno, naš rudarski Srečno!"
