Predlogu PS in SD za spremembo zakona za uravnoteženje javnih financ ostale stranke nasprotujejo

Med drugim bi po predlogu vojni veterani ohranili pravice, ki jim jih je omenjeni zakon odvzel. V koalicijskih strankah in DL pa, kot napovedujejo, novele ne bodo podprli.

Kot je dejal prvopodpisani pod predlogom novele Matjaž Han (na fotografiji) (SD), se zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) vse bolj kaže kot neuravnotežen zakon, s katerim so bile nekaterim na nesorazmeren način odvzete pravice. Pri tem zakonu po njegovem občutku tudi ne gre samo za finance, ampak v nekaterih primerih tudi za ideologijo.

Z uveljavitvijo ZUJF se je med drugim zvišala starost za uveljavljanje pravic s 50 na 55 let starosti, ukinila se je tudi pravna podlaga za uveljavitev pravice do zdravniškega in klimatskega zdravljena. Prav tako so zaostreni pogoji za uveljavitev pravice do zdravstvenega varstva, saj bo ta ostala nespremenjena le še za vojne invalide in žrtve vojnega nasilja, pojasnjuje Han. Po njegovem mnenju gre za nesorazmerne, selektivne in trajne posege. Z novelo zakona pa bi bili vojni veterani, potem ko bo gospodarska rast presegla 2,5 odstotka BDP, zopet upravičeni do navedenih pravic, pravica pa bi se po novem zagotavljala tudi ranjenim v vojni za Slovenijo in družinskim članom padlih v tej vojni.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak omenjeni predlog ocenjuje kot nepotreben. Predlagatelj je namreč spregledal, da ZUJF ne posega v pravice tistih, ki imajo zaradi vojne trajno okvaro zdravja, je pojasnil. Glede pravice do dodatnega zdravstvenega zavarovanja vojnih veteranov pa Vizjak poudarja, da ZUJF vanjo posega samo za tiste vojne veterane, katerih dohodek na družinskega člana presega 500 evrov. Razlog za zvišanje starostnih pogojev pa je tudi v tem, da se pravice iz dodatnega zdravstvenega zavarovanja tudi glede na trende starajoče se družbe pojavljajo kasneje.

Barbara Žgajner Tavš iz PS je poudarila, da pravice vojnih veteranov pomenijo priznanje države za njihov prispevek v vojni. Glede sedanje ureditve pravice do dodatnega zdravstvenega zavarovanja vojnih veteranov tako pravi, da je nesprejemljivo, da pravica postane socialni korektiv.

Da sedaj omejene pravice vojnih veteranov predstavljajo le še socialni korektiv, meni tudi Janko Veber (SD). Kot poudarja, pravice vojnih veteranov niso privilegij, ki bi jim bil dan kar tako, ampak so jim bile podeljene, ker so ti za svobodo in samostojnost države tvegali svoja življenja.

V SDS po besedah Romane Tomc predloga novele ne morejo podpreti. Kot opozarja, bi bile finančne posledice predlagane ureditve zelo visoke. Pravic, do katerih so upravičeni vojni veterani, po njenih besedah ni tako malo, kar je tudi prav, saj gre za skupino ljudi, ki je imela izjemno vlogo pri nastajanju države. A žal ekonomske razmere niso in še nekaj časa ne bodo take, da bi to omogočale. V SDS tudi ocenjujejo, da ZUJF v pravice upravičencev ni posegel nesorazmerno.

Tudi v DL predloga novele zakona ne bodo podprli. Ocenjujejo, da bi z njim povzročili dodatne krivice in nova nesorazmerja, zmanjšal bi se varčevalni učinek sprejetega ZUJF, pri čemer kot država še vedno živimo nad svojimi zmožnostmi. Kristina Valenčič je poudarila, da v DL zagovarjajo transparenten in enostaven zdravstveni kot tudi pokojninski sistem, ki mora temeljiti na vplačanih prispevkih, pri dodeljevanju socialnih transferov pa upoštevanje vseh prihodkov. Predlagane spremembe pa tem načelom ne sledijo, pravi.

"V časih, ko imamo ogromne težave z vzdrževanjem državnega aparata, socialne države, višine pokojnin, je preprosto težko zagovarjati trajne pravice, če sploh ne vemo, kako jih bomo zagotavljali v bodoče," pa pravi Roman Žveglič (SLS). Dodal je, da si želi, da bi se našel denar prav za vse vojne veterane, vendar imamo danes veliko bolj resno težavo, kako se izogniti finančnemu kolapsu. V SLS soglašajo, da bi se o nagradah vojnih veteranov pogovarjali, ko bodo lepši časi in bo gospodarstvo uspešnejše, a to bo že stvar druge vlade in koalicije.

Tudi po mnenju DeSUS predlog novele ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Kot je pojasnila Jana Jenko, je veljavni ZUJF, ne glede na to, da so vojni veterani dali izjemen prispevek za samostojno Slovenijo, pravično posegel v pravice. Tudi v pravice vojnih veteranov je posegel tako, da ni jemal pravic tistim, ki so v slabšem ekonomskem položaju, je dejala.

Da veljavni varčevalni zakon ohranja primeren materialni status za vse osebe s statusom vojnega veterana, meni tudi Jožef Horvat iz NSi. Takrat je šlo za državo in ne za materialne pravice, je dejal o prispevku vojnih veteranov ter poudaril, da gre tudi danes za državo.