Torek,
26. 4. 2011,
19.33

Osveženo pred

4 leta, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

kazenski zakonik gospodarski kriminal

Torek, 26. 4. 2011, 19.33

4 leta, 7 mesecev

Predlog sprememb kazenskega zakonika z novostmi na področju gospodarskega kriminala

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Ministrstvo za pravosodje je prejšnji teden v medresorsko usklajevanje poslalo predlog novele kazenskega zakonika. Največ sprememb je na področju gospodarskega kriminala.

Novosti se hkrati predlaga tudi glede načina prestajanja kazni, v večji meri pa naj bi predlog upošteval tudi načelo humanosti. V predlogu novele kazenskega zakonika je namreč zapisano, da je predlagatelj v večji meri upošteval omenjeno načelo ter načelo individualizacije kazenskih sankcij, predvsem z možnostjo prilagajanja dnevnih zneskov konkretnim premoženjskim razmeram storilca, možnostjo takojšnje nadomestitve zapora s hišnim zaporom in delom v splošno korist, ki je po predlogu omogočeno tudi v primeru izrečene denarne kazni. Iz enakega načela izhaja tudi predlog za skrajšanje trajanja psihiatričnega zdravljenja in rokov za njegovo spremljanje v primerjavi s sedaj veljavnimi. Predlog oskuša zagotoviti kazenskopravno podlago za obvezno psihiatrično zdravljenje Nov predlog sprememb zakonika, ki ga vlada utegne obravnavati že maja, sicer poskuša zagotoviti kazenskopravno podlago za obvezno psihiatrično zdravljenje neprištevnih in bistveno zmanjšano prištevnih storilcev kaznivih dejanj. Tako bi poskušali oblikovati podlago, da ukrepi ne bi temeljili na ugotovljeni krivdi, temveč na zagotavljanju varnosti ljudi. Ta varnostni ukrep bi izvajali v zdravstvenih zavodih, v katerih se izvaja do sedaj, a le do objave odredbe, da so izpolnjeni pogoji za zdravljenje v forenzično-psihiatričnem oddelku zdravstvenega zavoda, ki bi ustrezal posebnim varnostnim pogojem.

Sodišča bi določala dnevne zneske denarnih kazni glede na premoženjski status obdolženca Prav tako želi predlagatelj zakona, torej ministrstvo za pravosodje, omogočiti sodiščem določanje dnevnih zneskov denarne kazni glede na splošen premoženjski položaj obdolženca. Iz predloga, objavljenega na spletu, je razbrati, da najvišji dnevni znesek naj ne bi presegal tisoč evrov. Kot je zapisano v predlogu, dovolj visoka zgornja meja omogoča širok razpon za kaznovanje premožnih storilcev.

Načelo učinkovitega sojenja Hkrati se poskuša uvesti načelo učinkovitega sojenja, in sicer v okviru posebnih meja za omilitev sankcij v primeru priznanja krivde. Uvaja se tudi razširitev možnosti uporabe nadomestitve zapora s hišnim zaporom ali delom v splošno korist, kar bi lahko prineslo poenostavitev in skrajšanje ustreznih sodnih postopkov ter zmanjšanje obremenjenosti zaporov, ki je ponekod več kot 200-odstotna. Obenem pa nižje število zapornikov pomeni tudi nižje stroške - leta 2009 je strošek oskrbnega dne znašal 73 evrov.

Kot že omenjeno, je kar nekaj novosti na področju gospodarskega kriminala. Kazenski zakonik, ki je sedaj v veljavi, ne določa opredelitve pojma gospodarske dejavnosti, kar po navedbah ministrstva povzroča številne dvome in negotovosti v sodni praksi. V novem predlogu pa gospodarsko dejavnost opredeljujejo kot vsako dejavnost, ki se za plačilo opravlja poklicno ali organizirano.

Kot gospodarska kazniva dejanja bodo obravnavane različne kršitve S tem bo po mnenju ministrstva omogočeno, da se bodo kot gospodarska kazniva dejanja obravnavane različne kršitve, ki sodijo v širši pojem zlorabe položaja ali med koruptivna dejanja, na področjih, ki po naravi niso gospodarska oz. pridobitna.

Na novo se tudi določajo podlage za obravnavo gospodarskih kaznivih dejanj, denimo lažnega stečaja, preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojil ali ugodnosti ter zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.

Nevestno delo v službi kot podlaga za kaznivo dejanje Predlog opredeljuje tudi novo kaznivo dejanje oškodovanje javnih sredstev, ki izhaja iz kaznivega dejanja nevestnega dela v službi. Poleg uradnih oseb se sem šteje tudi javne uslužbence, varovati pa želijo tudi javna sredstva, ki jih je prejela pravna oseba oz. zasebnik.