V nekaterih medijih so se pojavila ugibanja, da bi padec slovenske vlade lahko ogrozil podpis hrvaške pristopne pogodbe, ker naj sedanja vlada, ki opravlja tekoče posle, ne imela pooblastil za podpis.
Pravniki so sicer glede tega previdni, a vendarle menijo, da bi to moral biti "tekoči posel".
Slovenija do 19. decembra zagotovo še ne bo imela vlade s polnimi pooblastili in zato bi to lahko ogrozilo podpis pristopne pogodbe Hrvaške k EU, kot to načrtuje poljsko predsedstvo. Zatorej bi lahko prišlo tudi do preložitve slovesnosti ob podpisu.
Ude: Podpis pogodbe bi moral biti "tekoči posel"
Uradnih stališč danes sicer ni bilo mogoče dobiti, a slovenski pravniki dvomijo, da bi lahko dejstvo, da slovenska vlada nima polnih pooblastil in lahko opravlja le tekoče posle, ogrozilo slovenski podpis hrvaške pristopne pogodbe. Kot je menil Lojze Ude, bi podpis te pogodbe moral biti "tekoči posel", podobno pa je menil tudi Rajko Pirnat.
"Če gre za nujno zadevo, v kateri bi Slovenija zamujala s svojimi mednarodnimi obveznostmi, torej da je treba odločiti v nekem roku, ki je krajši od roka, da zadeva počaka na nov DZ in novo vlado, potem je to tekoča zadeva," je pojasnil Pirnat.
Pirnat: Potrebno je določiti podpisnika pogodbe
Načeloma bi sicer sedaj morala vlada odločiti, kdo naj bi podpisal pogodbo - premier, zunanji minister ali celo predsednik države, nato pa naj bi o tem odločali še v parlamentu, ki bo operativen še do 21. oktobra. Tako da glede tega ne bi smelo biti problemov.
Poleg tega pa pri tem še ne gre za vprašanje ratifikacije te pristopne pogodbe, ampak "zgolj" za podpis. Za ratifikacijo, ki je v pristojnosti DZ, bo nato časa še dobro leto in pol, saj naj bi Hrvaška glede na predvideno časovnico v EU vstopila 1. julija 2013.
Pirnat: Nekdo bo Slovenijo moral predstavljati
"Poleg tega pa Slovenija tudi ne more manjkati na slovesnosti v Varšavi", kjer naj bi pogodbo s Hrvaško podpisali predstavniki vseh držav članic EU, je še menil Pirnat. "Nekdo bo Slovenijo menda moral predstavljati," je še pristavil.
Tudi Miro Cerar je dejal, da če bi bilo za državo nujno in če bi v nasprotnem primeru nastale neugodne posledice za državo, na primer bi bila ogrožena njena verodostojnost, potem bi Pahor lahko podpisal pogodbo. Vendar pa gre po njegovem mnenju za "enkraten primer, ki zahteva konkretno obravnavo", torej ni moč govoriti na splošno.
1
