Izbirna komisija, ki je predsedniku republike Borutu Pahorju v imenovanje za predsednika KPK predlagala Borisa Štefaneca, za svojo odločitev ni podala vsebinske utemeljitve.
To je razvidno iz objavljenih zapisnikov sestankov komisije. Izbirna komisija je zapisala, da svojega mnenja ni dolžna utemeljevati, nasprotno pa meni pravnik Rajko Pirnat.
"Izbirna komisija ni dolžna utemeljevati svojega mnenja oziroma vsebine postopka"
Izbirna komisija je v zapisniku s seje 25. februarja navedla, da "ni dolžna utemeljevati svojega mnenja oziroma vsebine postopka". Tako tudi v zapisnikih sej ni utemeljitve, zakaj so se izmed 10 kandidatov, ki so izpolnjevali formalne pogoje za predsednika komisije za preprečevanje korupcije (KPK), odločili predlagati Borisa Štefaneca. Poleg podpore Štefanecu, njegovo kandidaturo je kot primerno ocenilo vseh pet članov komisije, je komisija odločala tudi o primernosti kandidature Jurija Fermeta. Za primernost te kandidature sta glasovala dva člana, proti pa trije. O preostalih kandidatih, s katerimi je komisija opravila pogovor, pa očitno niso glasovali.
"Kako naj predsednik izbere brez vsebinskih opredelitev komisije?"
Pirnat pa je opozoril, da mora izbirna komisija predsednika republike seznaniti z razlogi, zakaj meni, da je posamezni kandidat bolj primeren za to funkcijo od drugega kandidata. To je namreč ravno zakonski namen komisije, da pomaga predsedniku pri izboru. "Kako naj predsednik izbere brez vsebinskih opredelitev komisije? Zakaj potem ima komisijo," se sprašuje Pirnat.
V uradu predsednika republike so pojasnili, da izbirna komisija kakršnih koli obrazložitev oziroma utemeljitev izbora ni podala.
Kritičen tudi do dejstva, da se je komisija odločila za uničenje posnetkov
Pirnat je tudi kritičen do dejstva, da se je komisija odločila za uničenje posnetkov in narejenih magnetogramov pogovorov s kandidati. Za takšno odločitev ne vidi nobene podlage, po njegovem mnenju je s tem delovala protizakonito. Opozoril je, da gre za komisijo, za katero veljajo določbe v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja, ter da morajo biti razen občutljivih osebnih podatkov kandidatov vsi postopki in dokumenti komisije javno dostopni.
Diskriminacija zaradi političnega prepričanja?
O ogorčenju, ki je sledilo objavi novice, da je bil Štefanec še tik pred imenovanjem član največje vladne stranke PS, pa Pirnat opozarja, da zakon o integriteti in preprečevanju korupcije članom strank nikjer ne prepoveduje opravljanja te funkcije. Izbirna komisija bi lahko s preverjanjem članstva v politični stranki povzročila diskriminacijo zaradi političnega prepričanja, kar je po ustavi prepovedano, pojasnjuje Pirnat. Ob tem opozarja, da bi lahko po drugi strani aktivno strankarsko delovanje kandidata zbujalo dvom o njegovi nepristranskosti.
Pirnat: Današnji odzivi zlasti politike na donedavno članstvo Štefaneca v PS pretirani
Po njegovem mnenju so bili današnji odzivi zlasti politike na donedavno članstvo Štefaneca v PS pretirane. "Zlasti kolegi, ki so pravniki, svoje gorečnosti po mojem mnenju niso dobro premislili," pravi Pirnat. "Ne moremo izvajati lova na čarovnice zgolj zaradi političnega prepričanja, razlogi bi morali biti bolj oprijemljivi," je dodal Pirnat in med mogočimi merili navaja vsaj aktivno članstvo v stranki ali zasedanje funkcij v stranki in podobno.
"Če politika meni, da člani stranke ne morejo biti na teh funkcijah, naj to zapišejo v zakon. Pa bomo videli, ali bo to zdržalo na ustavnem sodišču," je še dejal Pirnat.
3
