Pravni strokovnjaki še upajo na okrepitev vloge ustavnega sodišča

Pravosodni minister, ki opravlja tekoče posle, Aleš Zalar je v nagovoru izpostavil, da bi lahko v prihodnje nastala prenovljena pobuda ustavnih sprememb, ki bi zagotavljale spremenjeno vlogo ustavnega sodišča. Nastali zbornik je po Zalarjevih besedah kakovosten prispevek na področju razvoja ustavnega prava v Sloveniji in bi bil lahko pri tem v pomoč.

Ustavne spremembe v DZ niso dobile zadostne podpore Vlada je namreč že lani v parlamentarno proceduro vložila predlog za spremembe oziroma dopolnitve 160., 161. in 162. člena ustave, s katerimi je želela urediti pristojnosti in položaj ustavnega sodišča. Junija letos pa se je postopek ustavnih sprememb ustavil, saj v državnem zboru zanje ni bilo zadostne dvotretjinske podpore.

Jedro zbornika so tako delovni osnutki ustavnega zakona o spremembi ustave, ki jih je na podlagi razprav v strokovni skupini ministrstva za pravosodje pripravila njena ožja strokovna skupina, ki so jo sestavljali pravniki Igor Kaučič, Franc Grad, Janez Čebulj, Erik Kerševan, Jadranka Sovdat, Sebastian Nerad, Peter Pavlin in Samo Bardutzky.

Sovdatova: Breme se iz leto v leto povečuje Sovdatova je povedala, da je položaj ustavnega sodišča odvisen od pooblastil za odločanje in od ureditve dostopa do ustavnega sodišča. Prva slovenska ustava je po njenih besedah določala velike pristojnosti ustavnega sodišča in širok dostop, zaradi česar se breme iz leta v leto povečuje.

Možnost je tudi prisega predsednika republike pred ustavnim sodiščem Po idejah iz gradiva zbornika naj bi ustavnemu sodišču ostala pristojnost nadzora nad ustavnostjo zakonov, medtem ko naj se presoja podzakonskih predpisov prenese na redno sodstvo. Opusti naj se odločanje v sporih med državo in lokalnimi skupnostmi ter odločanje v sporih o pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Ustavno sodišče naj ostane volilni sodnik, omenila pa je tudi možnost, da bi predsednik republike prisegel pred ustavnim sodiščem.

Možnost predloga za ustavno presojo tudi za predsednika republike Možnost predloga za ustavno presojo bi morali po njenih besedah poleg sodišč ohraniti tretjina poslancev DZ, državni svet, varuh človekovih pravic, lokalne skupnosti, po novem pa bi to možnost imel tudi predsednik republike, saj razglaša zakone in je na ta način z zakonodajnim postopkom povezan, je še povedala Sovdatova.

Kerševan pa je med drugim poudaril, da so razprave o ustavnih spremembah pripeljale do paradigme, da mora prvostopenjsko sodstvo zagotavljati spoštovanje človekovih pravic in ustavnost. "Ni naloga ustavnega sodišča, da to zagotovi, ampak šele da to korigira," je pojasnil. To je po njegovi oceni ključnega pomena pri razpravi o tem, kam umeščati ustavno sodišče in njegovo vlogo.

Prenos pristojnosti podzakonskih aktov na redna sodišča Čebulj pa je spregovoril o prenosu pristojnosti podzakonskih aktov na redna sodišča, kar ocenjuje kot smiselno, ker to obveznost za redna sodišča delo predpisuje že ustava.

Okrogle mize so se med drugim udeležili številni nekdanji in aktualni ustavni sodniki, tudi predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, generalni državni tožilec Zvonko Fišer, dekan Pravne fakultete Peter Grilc in varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik.