David Kos

Četrtek,
2. 7. 2020,
4.01

Osveženo pred

4 leta, 4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,20

12

Natisni članek

Natisni članek

nesramno odpravnina Boštjan Jazbec Banka Slovenije

Četrtek, 2. 7. 2020, 4.01

4 leta, 4 mesece

Poslanci za zaprtimi vrati o nepravilnostih pri plačah in ugodnostih na Banki Slovenije

David Kos

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,20

12

Boštjan Jazbec | Nekdanji guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je kljub odstopu na lastno zahtevo prejel 76 tisoč evrov odpravnine. | Foto STA

Nekdanji guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je kljub odstopu na lastno zahtevo prejel 76 tisoč evrov odpravnine.

Foto: STA

Poslanci bodo danes razpravljali o nepravilnostih na Banki Slovenije, med drugim tudi o izplačilu visoke odpravnine nekdanjemu guvernerju Boštjanu Jazbecu, do katere ni bil upravičen. Nenavadno je, da bo seja zaprta za javnost, čemur nasprotuje tudi Levica.

Člani parlamentarne komisije za nadzor javnih financ bodo dopoldne začeli obravnavo revizijskega poročila Računskega sodišča o pravilnosti poslovanja Banke Slovenije v letih 2017 in 2018. V njem je centralni banki izreklo negativno mnenje, ker je poslovala v neskladju s predpisi, notranjimi akti in pogodbenimi določili v več primerih.

Komisijo vodi opozicijski poslanec Igor Peček (LMŠ), na sejo pa so vabljeni predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel, guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle in finančni minister Andrej Šircelj.

Odstopil sam in prejel 76 tisočakov

Nekdanji guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je zaradi odhoda na novo funkcijo znotraj evropske bančne unije konec marca 2018 obvestil državni zbor, da odstopa s funkcije. Državni zbor je zato sprejel sklep o njegovi predčasni razrešitvi.

Banka Slovenije je guvernerju ob predčasni razrešitvi s funkcije, ki jo je zahteval sam, izplačala odpravnino v znesku 75.832 evrov bruto. Računsko sodišče sicer Jazbeca v poročilu poimensko ne omenja, a je glede na časovnico dogodkov jasno, da gre zanj.

Računsko sodišče: Banka Slovenije ni ravnala v skladu s pravili

V Jazbečevi pogodbi o zaposlitvi iz leta 2013 in v sporazumu o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je bilo določeno, da guvernerju pripada odpravnina v primeru, ko mu preneha delovno razmerje z Banko Slovenije zaradi predčasne razrešitve, in da ima pravico do odpravnine v višini šestkratnika svoje bruto povprečne mesečne plače, izplačane v zadnjih treh mesecih pred iztekom mandata.

Takšna določila so bila v pogodbo in sporazum vključena, kljub temu da je takrat veljavni Pravilnik o pravicah, obveznostih in odgovornostih članov Sveta Banke Slovenije in delavcev s posebnimi pooblastili Banke Slovenije v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi določal, da članu Sveta Banke Slovenije odpravnina ne pripada, če je razrešitev zahteval sam, je v poročilu zapisalo računsko sodišče.

Takšno določilo je v času sklenitve sporazuma in izplačila odpravnine vseboval tudi nov pravilnik o pravicah članov sveta in delavcev s posebnimi pooblastili. Tudi ta pravilnik ne dovoljuje izplačila odpravnine guvernerju za primer predčasne razrešitve na lastno zahtevo.

Boštjan Jazbec
Novice Negativno mnenje: kljub razrešitvi na lastno zahtevo Jazbec dobil 76 tisoč evrov odpravnine

"Z vključitvijo določila v pogodbo o zaposlitvi, da guvernerju pripada pravica do odpravnine v primeru, ko mu preneha delovno razmerje z Banko Slovenije zaradi predčasne razrešitve, in z vključitvijo takšnega določila v sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, je ravnala v neskladju s Pravilnikom o pravicah, obveznostih in odgovornostih članov Sveta Banke Slovenije in delavcev s posebnimi pooblastili Banke Slovenije, iz katerega izhaja, da odpravnina članu sveta ne pripada v primeru, če sam zahteva razrešitev," so v poročilu poudarili na računskem sodišču.

Banka Slovenije pa je računskemu sodišču glede Jazbečeve odpravnine podala pojasnilo, da je bila pogodba o zaposlitvi z nekdanjim guvernerjem sklenjena na podlagi pogodb prejšnjih guvernerjev. "In sicer z enako dikcijo, s čimer se je zagotavljala enaka obravnava pravic in obveznosti guvernerjev, ne glede na določbo pravilnika o pravicah članov sveta in delavcev s posebnimi pooblastili, ki določa, da pravica do odpravnine članu Sveta Banke Slovenije ne pripada, če je bil razrešen iz razloga po 39. členu ZBS-1. Ta pristop pa je bil spremenjen in takšne določbe o odpravnini v pogodbi o zaposlitvi s sedanjim guvernerjem ni več," so odgovorili računskemu sodišču.

Levica zahteva odprtje seje

Po navedbah Levice poročilo dokazuje, da je Banka Slovenije dve leti sistematično kršila zakonodajo, predpise in interne akte. "Poleg tega pa je ponovno ovirala Računsko sodišče pri poskusih revizije sporne sanacije bank iz leta 2013, ki nas je stala 4,5 milijarde EUR," so sporočili. A o tem omenjeno poročilo sploh ne govori, saj bo poročilo o sporni sanaciji bank predvidoma nared šele septembra.

V Levici so sicer prepričani, da Banka Slovenije še naprej deluje kot država v državi. "Pod krinko neodvisnosti vzdržuje nedotakljiv status, ki jo postavlja nad zakone in ščiti pred domačimi organi nadzora in pregona. Kljub temu da je 99 odstotkov poročila že javno objavljenega, zatemnjeni deli, ki prekrivajo poslovne skrivnosti, pa predstavljajo le odstotek poročila, bo seja potekala za zaprtimi vrati. V Levici zato predlagamo, da se seja odpre za javnost," so sporočili.