Torek, 19. 3. 2019, 19.17
5 let, 8 mesecev
Poslanci: Vlada naj nasprotuje vojaški intervenciji v Venezueli
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,06
1
Vlada naj nasprotuje vsakršni vojaški intervenciji v Venezueli in se zavzame za mirno reševanje krize. To je danes vladi priporočil odbor državnega zbora za zunanjo politiko (OZP) na nujni seji po večurni razpravi o stališču vlade do priznanja venezuelskega opozicijskega voditelja Juana Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele.
Po razpravi na nujni seji, katere sklic je zahtevala poslanska skupina Levice, so člani OZP zavrnili dva od treh sklepov, ki jih je predlagala ta stranka, so pa podprli tri sklepe koalicijskih poslanskih skupin.
Zavrnili preklic sklepa o priznanju Juana Guaidoja za predsednika
Zavrnili so predloga Levice, da vlada prekliče sklep o priznanju Juana Guaidoja za začasnega predsednika, pa tudi predlog, da bi se vlada v prihodnje pridružila prizadevanjem za stabilizacijo razmer v Venezueli v okviru Združenih narodov. So pa podprli priporočilo vladi, naj v prihodnje aktivno zavzema stališča, ki nasprotujejo vsakršni vojaški intervenciji v Venezueli, med drugim skladno z ustanovno listino Združenih narodov.
Samooklicani predsednik Juan Guaido
Večina članov odbora je podprla še priporočilo vladi, da se v okviru Evropske unije in ključnih mednarodnih organizacij Slovenija aktivno zavzame za mirno reševanje krize v Venezueli, da se pomaga prebivalcem Venezuele s humanitarno pomočjo prek mehanizmov Rdečega kriza, ZN in EU ter da v prihodnje zunanje ministrstvo redno poroča o stanju v Venezueli in delovanju Slovenije v zvezi s tem.
Levica za krizo krivi ameriške sankcije, koalicija pa aktualnega predsednika
Današnjo razpravo na OZP so sicer zaznamovali predvsem očitki zaradi domnevnega zavajanja in širjenja dezinformacij glede razmer v Venezueli ter vprašanje ideološkega boja med levico in desnico, ki se trenutno bije tudi v Venezueli. Poslanci so navajali tudi zelo različne razloge za krizo v Venezueli. Medtem ko v Levici za to krivijo predvsem ameriške sankcije, v koalicijskih strankah krivijo predvsem slabo upravljanje predsednika Nicolasa Madura.
Aktualni predsednik Nicolas Maduro
V Levici so med drugim opozarjali, da je slovenska vlada s priznanjem Guaidoja le sledila ZDA, ki imajo v Venezueli predvsem naftne interese in so večkrat zagrozile z vojaško intervencijo.
Zunanji minister Miro Cerar je medtem trdil, da vladna odločitev ni bila sprejeta pod vplivom ZDA ter da so jo sprejeli samostojno v sozvočju s stališčem Evropskega parlamenta in večine članic EU. S priznanjem Guaidoja naj bi stopili na stran ljudi, ki tam čakajo na pomoč. Ob tem je napovedal, da bo Slovenija za humanitarno pomoč Venezueli namenila 50 tisoč evrov.
Guaido na funkciji predsednika zato, da lahko razpiše ponovne volitve
Minister je še ponovil, da je vlada priznala Guaidoja za začasnega predsednika izključno z namenom, da razpiše in izvede svobodne, poštene in demokratične volitve, ter da mu ne priznavajo nobenega drugega mandata, saj so preostale stvari še vedno v domeni venezuelske vlade.
Zunanji minister Miro Cerar
V razpravi so se pojavili tudi očitki na račun pomanjkljivega sodelovanja slovenske izvršne in zakonodajne veje oblasti. Tako je poslanec SD Milan Brglez izrazil razočaranje, ker se vlada pred takšnim sklepom ni posvetovala z državnim zborom. Po njegovem prepričanju bi moral biti pri tovrstnih odločitvah na neki način pravočasno vključen tudi parlament.
Predsednik nacionalne skupščine Venezuele Guaido se je januarja sam oklical za začasnega predsednika države, saj v večinsko opozicijski skupščini ne priznavajo novega predsedniškega mandata Madura. Več držav je nato priznalo Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele, med njimi sredi februarja tudi slovenska vlada. Glavni argument za to je bila sicer izvedba novih demokratičnih volitev v državi.
1