Petek, 17. 5. 2019, 18.24
5 let, 6 mesecev
Poslanci razpravljali o izstopu iz enotnega plačnega sistema #video
Po sedmih urah razprave je DZ končal izredno sejo o enotnem plačnem sistemu javnega sektorja, ki so jo zahtevali v opozicijski SDS. Njeni poslanci so se zavzeli za prenovo sistema, vključno z morebitnim izstopom zaposlenih v zdravstvu in vojski iz sistema. V koalicijskih vrstah so pritrdili vladi, da je sistem treba nadgraditi, ne pa razgraditi.
V SDS so na današnji seji DZ pozvali k vzpostavitvi ustreznih razmerij med plačnimi razredi v javnem sektorju. Po njihovem mnenju je treba uvesti variabilni, stimulativni del plače, ki bi spodbujal produktivnost, pri čemer je prvi korak k izboljšanju stanja v zdravstvu in obrambi temeljita sprememba plačnega sistema z možnostjo izvzetja zdravstvenih delavcev in vojakov.
Sicer so v SDS omenili tudi možnost, da se rešitev najde znotraj enotnega sistema, vendar ne tako, da bi se primerjalo neprimerljivo. Tudi v NSi so pritrdili oceni, da je zdajšnji plačni sistem izrazito nespodbuden za dobre javne uslužbence. Opozorili so, da uravnilovka v škodo uporabnikov ne prinaša motiviranih uslužbencev.
Levica predlog SDS razume kot krinko za pospeševanje privatizacije javnih storitev
V SNS so naklonjeni razmisleku o izstopu zaposlenih v zdravstvu in vojski iz enotnega plačnega sistema. Slovenska vojska je po njihovem mnenju zaradi zdajšnjega sistema nekonkurenčen delodajalec. V Levici pa predloge SDS za odpravo anomalij plačnega sistema razumejo kot krinko za pospeševanje privatizacije javnih storitev.
Koalicijski poslanci so pritrdili ministru za javno upravo Rudiju Medvedu, da bi izstop posameznih poklicnih skupin iz plačnega sistema lahko povzročil razgradnjo sistema. Zavrnil je trditve, da zdajšnji sistem nima mehanizmov za nagrajevanje delovne uspešnosti, se je pa strinjal, da je treba sistem v zvezi s tem nadgraditi.
Gre za politični pritisk na Šabedra in Erjavca?
V SD so v zvezi s predlogi SDS dejali, da se prikrito nagibajo k razbitju enotnega plačnega sistema javnega sektorja. V SMC so omenjanje možnosti izstopa zaposlenih v zdravstvu in vojakov iz sistema označili za politični pritisk na ministra za zdravje Aleša Šabedra in ministra za obrambo Karla Erjavca.
Po mnenju poslancev LMŠ mora nadgradnja plačnega sistema zagotoviti večjo fleksibilnost sistema in večjo možnost finančnih spodbud za produktivnejše javne uslužbence. V SAB so se strinjali, da bi izstop zaposlenih v zdravstvu in vojakov iz sistema povzročil verižno reakcijo, ki bi povzročila razpad sistema.
V DeSUS so neprimerljivost poklicev in plač zaposlenih v javnem sektorju označili za večno dilemo, pri tem pa so podprli prizadevanje vlade, da v sodelovanju s sindikati poišče učinkovite rešitve.
V SDS so za obravnavo na izredni seji pripravili priporočilo, po katerem bi DZ pozval vlado, naj v treh mesecih pripravi analizo plačnega sistema in predloge ukrepov, tudi z možnostjo izločitve zaposlenih v zdravstvu in vojski iz sistema. O njem pa DZ ni glasoval, saj ga je na seji v sredo zavrnil matični parlamentarni odbor.
Izstop iz enotnega sistema bi povzročil precejšen dvig izdatkov v zdravstvu
Minister Šabeder je že na seji odbora opozoril, da bi izstop iz enotnega sistema povzročil precejšen dvig izdatkov v zdravstvu. Po njegovih besedah zdajšnji plačni sistem omogoča nadzor nad stroški dela in tudi nagrajevanje javnih uslužbencev, bi pa za uspešno nagrajevanje veljalo merilom dodati še presojo obsega in kakovosti dela.
Tudi državni sekretar na ministrstvu za obrambo Klemen Grošelj je v razpravi na odboru dejal, da na ministrstvu ne podpirajo izstopa iz enotnega sistema, saj bi pomenil dvig izdatkov za plače. Poleg tega bi po njegovih besedah zahteval spremembo vrste zakonov, tudi zakona o obrambi, za kar je potrebna dvotretjinska večina v DZ.