Politični zapornik David Tasič: Kršitelji človekovih pravic so po osamosvojitvi ostali na svojih položajih

Ob bližajoči se 25. obletnici razglasitve samostojnosti smo se pogovarjali z Davidom Tasičem, enim od akterjev afere JBTZ, v okviru katere je bil leta 1988 kot takratni notranjepolitični urednik revije Mladina skupaj z Janezom Janšo, Ivanom Borštnerjem in Francijem Zavrlom aretiran in zaprt zaradi obtožbe o izdaji tajnih vojaških dokumentov.

"Morda sploh še nismo na ravni, na kateri je bil Zahod leta 1990"

"V času osamosvojitve smo se borili za to, da Slovenija pride v civilizacijski krog zahodne Evrope, borili smo se za človekove pravice, svobodo govora, demokracijo in svobodno tržno gospodarstvo, skratka, za vse, kar je na zahodu že bilo razvito, vendar na žalost v tem procesu še vedno capljamo za zahodno Evropo," meni Tasič.

Pravi, da zaradi pomanjkanja tradicije in neuspešne tranzicije morda sploh še nismo niti na ravni, na kateri je bila zahodna Evropa v smislu demokracije in gospodarstva leta 1990. 

Tisti, ki so kršili človekove pravice, so ostali na svojih položajih

Razlogov za neuspelo tranzicijo je po njegovih besedah več. Eden od njih je, da morebiti Demos ni v celoti opravil svoje naloge, čeprav je, kot dodaja, objektivno gledano verjetno tudi ni mogel. "Osamosvajanje je bilo v prvem planu, drugih zelo bistvenih tem, ki bi olajšale prehod v nov sistem, pa se niso lotili, kot bi se morali. Med drugim je struktura oblasti ostala praktično nedotaknjena," pojasnjuje.

"Isti ljudje, ki so bili do leta 1990 vodilni v podjetjih in odločevalci na sodiščih, v šolstvu in kulturi, so ostali tudi po Demosovem prevzemu oblasti. Ni prišlo do lustracije kot v večini vzhodnoevropskih držav, kjer večina ljudi, ki si je umazala roke s kršenjem človekovih pravic, ni mogla sodelovati v novih oblasti. Pri nas pa se je to kar nadaljevalo," opozarja.

"Vsa čast posameznikom, ki so domoljubi, saj to v Sloveniji ni ravno prevladujoče čustvo. Če se ozremo po drugih narodih, tudi tistih s krajšo zgodovino od naše, vidimo, da so bolj domoljubni in samozavestni."

"Mehki prehod iz totalitarnega režima, ki je bil na začetku zelo pomemben tudi v smislu, da je bilo manj žrtev, je bil po eni strani blagoslov, po drugi pa je pomenil, da so takratne politične strukture in njihovi podporni sistemi, predvsem mislim na tajno politično policijo Udbo, imeli dovolj časa, da se pripravijo na ta prehod. Udba je pripravljala kadre, ki so prišli v nove stranke in v njih zasedli pomembne položaje. Nove stranke so bile tako prepletene z nekdanjo tajno politično policijo," poudarja.

Med razlogi za neuspelo tranzicijo vidi tudi pohlep določenih menedžerjev in zlorabo bank kot bankomatov za politične interese, "kar nas je pripeljalo v ekonomsko situacijo, iz katere izvira tudi družbena kriza, saj s pomanjkanjem denarja pridejo na plano marsikatere napetosti, ki jih sicer ne bi bilo".

Tasič bi več moči v državi dal vsakokratni opoziciji

Rešitev za našo državo med drugim vidi tudi v tem, da bi opozicija poziciji lahko predlagala svoje kandidate za javne funkcije, med katerimi bi potem vlada lahko izbrala ljudi, ki jim najbolj ustrezajo: "Tako bi vlada zbirala ljudi, ki so manj politični in bolj strokovni, ne pa da ima politika občutek, da z zmago na volitvah prevzame celotno državo, vse denarne tokove in da kadrira svoje ljudi, ki so bolj poslušni kot pa pametni in strokovni. Ampak to je z vidika naše politike precej utopična in čudaška ideja, ki je verjetno ne bi podprla nobena stranka."

"Zaradi političnega kadrovanja državna podjetja nikakor ne dobijo dobrih menedžerjev. Nacionalni interes, čeprav se lepo sliši, je zgolj krinka za izčrpavanje države."

Kot težavo Tasič izpostavlja tudi pomanjkanje domoljubja med Slovenci.

"Eni pravijo, da smo državo dobili prehitro in prelahko, brez prevelike žrtve. Vsaka žrtev, ki je padla, je ogromna, predvsem za družine umrlih, ampak mogoče smo državo vseeno dobili prelahko in je ne znamo ceniti. Mogoče smo tudi preveč prilagodljivi in nimamo dovolj samozavesti, ker stalno mislimo, kako majhni smo. Obstajajo veliko manjše države od naše, pa bolje funkcionirajo. Zavedati bi se morali, da je lastna država nekaj, česar mnogi narodi še niso dobili, pa si jo želijo in se še danes bojujejo zanjo," pojasnjuje.

"Velikokrat se poveličujejo ljudje, ki so delovali proti osamosvojitvi"

Prepričan je tudi, da odnos družbe in države do osamosvojiteljev ni takšen, kot bi moral biti, zato pri njih opaža razočaranje. Kot pravi, se velikokrat poveličujejo ljudje, ki so delali proti osamosvajanju, tiste, ki so res bili pripravljeni žrtvovati tudi svoje življenje za novo državo Slovenijo, pa se postavlja v drugi plan.

"Problem je, da je ta družba tako grobo razdeljena, da ne vidi več objektivnih dejstev, vse se gleda skozi prizmo politike in ideologije. Od ideoloških bojev imajo korist ravno te strukture, ki so ukradle Slovenijo. Ko plapolajo ideološke zastave, se pod njimi dogajajo kraje državnega premoženja, vsi vidimo te zastave, ne pa tistega, kaj se pod njimi dogaja," je sklenil.