Sreda, 28. 6. 2023, 18.05
1 leto, 1 mesec
Policijski vadbeni center poimenovali po Vinku Bezniku
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,33
Dan po dnevu slovenske policije je v Gotenici potekala še slovesnost, na kateri so osrednji policijski Vadbeni center Gotenica preimenovali v Vadbeni center Vinka Beznika Gotenica. V spomin na prvega poveljnika policijske specialne enote in ključnega osamosvojitelja Vinka Beznika pa odkrili še spominsko tablo, so sporočili z notranjega ministrstva.
Notranji minister Boštjan Poklukar je med govorom na slovesnosti poudaril pomen celotnega dogajanja na tem območju pred več kot tremi desetletji, kjer se je v začetku junija 1990 pod vodstvom Beznika odvila ključna akcija Gotenica.
Zaščitna enota milice pod vodstvom Beznika je namreč izvedla dodatno zavarovanje takrat zaprtega območja Gotenice in tako zavarovala oborožitveno in drugo opremo Socialistične republike Slovenije, ki je bila tam in je bila pozneje uporabljena v spopadih z Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), so spomnili na ministrstvu.
Dodali so, da je s tem dejanjem četa milice za posebne naloge postala prva oborožena enota, ki je izvedla nevarno nalogo za zaščito procesov osamosvajanja slovenske države. Pripadniki čete milice za posebne naloge in drugi, ki so sodelovali v tej akciji, pa so postali jedro specialne enote republiškega sekretariata za notranje zadeve, ki je bila ustanovljena 23. avgusta 1990, Beznik pa je bil imenovan za njenega poveljnika.
Vinko Beznik
Poklukar je povedal, da je vadbeni center stičišče policije in notranjih zadev že več desetletij. Je tudi prostor, kjer so se rojevale drzne ideje in kjer so pogumni ljudje pisali zgodovino Slovenije. Med njimi je bil tudi Beznik, ki je sodeloval tudi pri organiziranju edinstvene Manevrske strukture narodne zaščite.
Vadbeni center so preimenovali na pobudo Zveze policijskih veteranskih društev Sever. Predsednik zveze Tomaž Čas se je ob priložnosti zahvalil notranjemu ministrstvu, da je prisluhnilo njihovi pobudi. Glede Beznika je dejal, da je kot komandir predhodnice specialne enote opravljal najbolj odgovorne naloge in bil eden ključnih akterjev v času osamosvojitvenih procesov.
Specialna enota je pod Beznikovim vodstvom samostojno ali v sodelovanju z drugimi v obdobju od maja 1990 do konca oktobra 1991 sodelovala v najmanj 43 različnih dejavnostih, med drugim tudi v oboroženem spopadu v Trzinu, zajetju tankov JLA na Toškem Čelu, zajetju niških specialcev in reševanju grožnje z ekološko katastrofo v Mokronogu, so našteli na ministrstvu. Beznik je bil v času vodenja specialne enote in med procesom osamosvajanja tudi član republiške koordinacije.
Anka Beznik in Tomaž Čas
Po odhodu zadnjega vojaka JLA z ozemlja Slovenije je Beznik usmerjal napore v normalizacijo delovanja specialne enote, soočanje z najzahtevnejšimi varnostnimi izzivi, povezovanje specialne enote s podobnimi enotami v Evropi ter profesionalnost in vrhunsko izurjenost enote.
Leta 1993 je bil za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti slovenske države odlikovan s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije, za svoj prispevek k varnosti pa je prejel več različnih priznanj.
Tudi specialna enota je bila leta 1998 odlikovana z zlatim častnim znakom za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Slovenije, so spomnili na ministrstvu.
