Pogovori o morebitni novi vladi po glasovanju o konstruktivni nezaupnici

Stranke so se namreč dogovorile, da je nezaupnica prvo naslednje dejanje, šele nato se bodo začele intenzivno pogajati o bodoči koaliciji.

Kot je pojasnil vodja poslancev SD Janko Veber, ki je sicer tudi kandidat za novega predsednika DZ, o katerem naj bi poslanci prav tako glasovali v sredo, je naloga strank morebitne bodoče koalicije zdaj ta, da se ustrezno dogovorijo in to zapišejo v koalicijsko pogodbo oziroma sporazum. Kaj bodo pokazali postopki in tudi razmišljanja posameznih strank pri oblikovanju programa za vodenje vlade v naslednjem obdobju, pa bo jasno "v zelo kratkem času", je dodal.

Glede dinamike nadaljnjih pogajanj je po Vebrovih besedah vse vezano na aktivnosti kandidatke za mandatarko Alenke Bratušek. V SD pričakujejo, da bo ta v zelo kratkem času podala okvir, okrog katerega se bodo potencialne partnerice pogajale in potem tudi predlagale konkretna imena, denimo za prevzem določenih ministrskih resorjev.

Stranke, ki bodo sestavljale novo koalicijo, se bodo usklajevale v prihodnjih dneh Vodja poslancev DL Rihard Braniselj je ponovil, da so v svetu stranke že sklenili, da bodo konstruktivno nezaupnico Janševi vladi podprli, se bodo pa o tem pogovarjali tudi na sestanku poslanske skupine, ki bo v torek. Tudi on je povedal, da se bodo stranke, ki bodo sestavljale novo koalicijo, dobivale in usklajevale v prihodnjih dneh. Medtem je vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša povedal, da "nekih sklicanih sestankov za naprej" za zdaj še ni.

PS je sicer že v petek v parlamentarno proceduro vložila novelo zakona o vladi, ki je zametek treh organizacijskih sprememb. Novela za zdaj predvideva vrnitev tožilstva pod pristojnost pravosodnega ministrstva, ponovno vzpostavitev samostojnega ministrstva za kulturo, ukinja ministrstvo brez listnice ter urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pripaja ministrstvu za kulturo. Kot so v PS pojasnili, gre za njihov predlog, ki pa bo lahko dopolnjen, ko bodo končana pogajanja potencialnih koalicijskih partneric glede oblikovanja nove vlade.

Ob tem je Veber izrazil pričakovanje, da bodo v tem obdobju tudi stekli pogovori in usklajevanja o vsebini delovanja vlade. Jurša pa je dejal, da so se o omenjeni noveli pogovarjali predsedniki strank, in sicer na osnovi koalicijske pogodbe, ki so jo te iste stranke morebitne bodoče koalicije, torej PS, SD, DL in DeSUS, parafirale pred dobrim letom dni.

Poslance tako predvidoma v sredo najprej čaka odločanje o predlogu poslancev SD, da za predsednika DZ izvolijo Vebra, nato pa še glasovanje o nezaupnici Janševi vladi. O sklicu seje bo sicer v torek odločil kolegij predsednika DZ.

Kljub temu, da v strankah zatrjujejo, da se pred sredo ne bodo pogovarjali o delitvi posameznih ministrskih resorjev, pa mediji že navajajo nekatere delitve resorjev in tudi konkretna imena. Stranka SD naj bi tako vodila ministrstva za obrambo, izobraževanje, znanost in šport ter delo, družino in socialne zadeve. Po navedbah nekaterih medijev naj bi predsednik SD Igor Lukšič prevzel resor, ki ga je vodil v preteklosti, torej izobraževanje, znanost in šport, Ljubica Jelušič pa bi prevzela prav tako svoj nekdanji resor, torej obrambo. Andreja Črnak Meglič bi postala ministrica za delo, družino in socialne zadeve, omenja se tudi Anjo Kopač Mrak, Dejan Židan pa bi lahko postal gospodarski ali kmetijski minister.

Erjavec naj bi ostal na položaju zunanjega ministra Predsednik DeSUS Karl Erjavec naj bi po navedbah medijev ostal na položaju zunanjega ministra. Za funkcijo ministra za zdravje pa se omenja Tomaža Gantarja iz vrst DeSUS, pa tudi Dorjana Marušiča, ki je omenjeni resor vodil v minulem mandatu. Janeza Šušteršiča iz vrst DL, ki se je funkciji ministra odpovedal, bi lahko po navedbah medijev na položaju finančnega ministra nasledila ekonomista Mojmir Mrak ali Dušan Mramor. Minister za javno upravo bi bil Senko Pličanič iz vrst DL, ki je v aktualnem mandatu do nedavnega vodil za zdaj še združeno ministrstvo za pravosodje in javno upravo. Kot ministra za notranje zadeve se omenjata Maša Kociper iz vrst PS in predsednik DL Gregor Virant.

Znova samostojno kulturno ministrstvo, pod katerega bi po novem sodil tudi urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, pa so v PS po navedbah medijev ponudili civilni družbi, ki je predlagala pisatelja Vlada Žabota.

Veber je sicer glede predvidenega samostojnega ministrstva za kulturo že v petek omenil sodelovanje s civilno družbo. Po njegovi oceni gre za enega od odzivov na zahteve javnosti, ki jih izraža na protestih.

Po poročanju Financ pa naj bi po neuradnem dogovoru med strankami, ki bodo podprle nezaupnico, v novi vladi bili vsi predsedniki strank, za druga mesta pa Bratuškova podpira predvsem nestrankarske kandidate. Slišati je tudi, da DeSUS in DL morda ne bosta dobila vsak po dve, pač pa vsak le po eno ministrsko mesto. Iz DL bi minister tako postal le Gregor Virant. Če bi dobila Desus in DL po eno ministrsko mesto, bi SD dobila dve. V največji stranki pa prav veliko ministrskih imen še ne kroži.