Pogačnik: Odstopiti bi moral najmanj minister ali celo vlada

Miha Pogačnik je diplomiral in doktoriral iz mednarodnega javnega prava na pravni fakulteti v Ljubljani. Bil je državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve (2000–2001), vodil je inštitut za mednarodno pravo in mednarodne odnose na ljubljanski pravni fakulteti (1999–2003), bil je predsednik slovenskega dela mešane diplomatske komisije za mejne spore s Hrvaško (2000–2001), visoki predstavnik za nasledstvo, dekan Evropske pravne fakultete ter svetovalec vlade in zunanjega ministrstva.

Kakšne pravne razsežnosti ima ravnanje slovenske predstavnice pred arbitražnim sodiščem in slovenskega arbitra, ki ga je včeraj razkril hrvaški medij? Najprej je treba povedati, da je to v mednarodni praksi – če drži, kar smo slišali – nezaslišan dogodek. Gre za neposredno komunikacijo med predstavnico države in arbitrom, kar je groba kršitev mednarodnega prava. Vsaka taka komunikacija med arbitrom in predstavnikom države je prepovedana po mednarodnem pravu – za arbitra, ki ne sme sprejemati navodil od nacionalnega agenta, pa tudi nacionalni agent ne sme dajati takih navodil. To je prepoved, ki je v mednarodnem pravu jasna.

Glede na to, da gre za eno od temeljnih načel mirnega reševanja sporov, to je neodvisnost arbitra od nacionalnih navodil, je to res grob poseg v mednarodno pravo. In glede na to, da je to temeljno načelo po 8. členu Ustave Republike Slovenije del slovenskega pravnega reda, gre tudi za spregled ustavne norme. Ne gre samo za kršitev mednarodnopravne norme, ampak za kršitev temeljne pravne norme nasploh, to je neodvisnosti sodstva. To je tako, kot da bi se stranka za vogalom pogovarjala s sodnikom in bi sodnik sprejemal navodila od stranke. To je nezaslišano.

To je tako groba kršitev, da bi bilo pričakovati najmanj odstop ministra ali pa celo vlade, ki je to dopustila. Države tega ne smejo početi. Če se to zgodi, to na državo v mednarodni skupnosti meče izjemno izjemno slabo luč.

Kakšne posledice ima lahko to ravnanje za postopek arbitraže? Kakšne možnosti ima zdaj Hrvaška? Razumljivo je, da se je Hrvaška odzvala občutljivo, in prav je tako. Pričakovano bi bilo, da bi Republika Hrvaška zahtevala izločitev slovenskega arbitra, opravičilo Republike Slovenije in zagotovilo, da se kaj podobnega ne bo več zgodilo. Opravičilo in zahteva, da se to ne bo več zgodilo, sta uveljavljena standarda v mednarodnih odnosih in pravu.

Republika Slovenija bi, če se je to res zgodilo, morala biti maksimalno kooperativna. Mislim, da tudi ni v interesu RS, da se taka nepravilnost nadaljuje ali tolerira. Morala bi storiti vse, kar je v njeni moči, da se ta nepravilnost čim prej popravi in sprejme ustrezne ukrepe. Zame to pomeni, da se takoj zamenja slovensko predstavnico oziroma da sama sproži postopek razrešitve.

Hrvaška naj bi na kršitve opozorila v 30 dneh od takrat, ko je zanje izvedela. Je mogoče, da je zanje izvedela šele zdaj? To je težko komentirati. Diplomacija in obveščevalne službe te podatke skrbno skrivajo. Sicer pa je že res, da obstaja neki rok za uveljavitev tovrstnih procesnih kršitev pred arbitražnim tribunalom, vendar je v konkretnem primeru poškodba neodvisnosti delovanja arbitraže tako velika, da ne govorimo samo o nekem procesnem pravilu arbitraže, ampak bi lahko govorili celo o poškodovanju kogentne prepovedi po mednarodnem pravu vpliva na mednarodno pravosodje. V tem primeru pa zastaralnega roka ni, ker je kršitev tako močna.

Kakšne posledice bo to ravnanje imelo na diplomatski ravni, v odnosih s Hrvaško, v mednarodni javnosti? Kot rečeno, to je večplastno neljubi dogodek. Po mojem mnenju je to verjetno največji škandal v mednarodnih odnosih Republike Slovenije od njene samostojnosti. Glede na to, da je država objektivno odgovorna za delo svojih predstavnikov, bo na Slovenijo – če vse to drži – padla zelo zelo temna lisa. Ne samo v bilateralnih odnosih z Republiko Hrvaško, kjer si predstavljam, da bo sosednja država to potem potegnila na mizo vsakič, ko se bo treba spomniti na kakšne slabe stvari.

Če predstavniki države, po tem, kar smo videli (še vedno govorim domnevno), tako grobo zlorabljajo neodvisnost instituta mednarodnega pravosodja in arbitraže, je to zgodba, ki po mojem mnenju ne bo pretresla le strokovne mednarodnopravne javnosti, ampak mednarodno srenjo nasploh. To je dogodek, ki se lahko predava na univerzah po svetu. To se državi preprosto ne sme zgoditi. Grozno mi je žal. Zelo težko bo to popraviti. Vlada bi morala temeljito razmisliti, kako bo to popravila, in takoj ugotoviti vse vrste odgovornosti.