Četrtek, 24. 9. 2020, 9.08
9 mesecev, 2 tedna
Podeželski biseri, ki jih je pomagal "izbrusiti" evropski evro
Projekti za razvoj podeželja, ki se financirajo s pomočjo različnih evropskih skladov v okviru skupnega pristopa CLLD, so slovenskemu podeželju prinesli številne novosti, ki omogočajo bolj kakovostno življenje na vasi in v mestnih naseljih ter nadgrajujejo osnovno turistično ponudbo območja. To je ponekod ključno za razvoj butičnega turizma v lokalnem okolju.
Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost
Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (Community-Led Local Development oziroma CLLD), je orodje za spodbujanje celovitega in uravnoteženega razvoja lokalnih območij po pristopu "od spodaj navzgor". Lokalnemu prebivalstvu omogoča, da z oblikovanjem lokalnih akcijskih skupin (LAS) aktivno odloča o prednostnih nalogah in razvojnih ciljih lokalnega območja, vključno z viri financiranja za doseganje teh ciljev.
Cilji pristopa CLLD so spodbujanje socialnega vključevanja, ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest ter boj proti revščini in kakršnikoli diskriminaciji, zmanjševanje regionalnih razvojnih razlik in gospodarski razvoj območij. Poleg tega pa je cilj pripomoči k ohranjanju narave, varstvu okolja, kulturne dediščine, kulturne krajine in njenih elementov.
Četrtina sredstev namenjena turizmu
• Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), v okviru ukrepa LEADER: 56,4 milijonov evrov,
• Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR): 37,5 milijonov evrov,
• Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR): 7,6 milijonov evrov.
Okrog 500 projektov pri nas sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, kar okoli četrtina projektov pa je vezanih na turistično tematiko. Prav tako pa je kar nekaj s turizmom povezanih projektov iz regionalnega sklada (od vseh 330) in ribiškega sklada, ki ima tudi že potrjenih okoli 35 projektov.
V programskem obdobju 2014–2020 se najpogosteje izvajajo projekti povezani s turizmom, kot so npr. ureditev pohodnih in kolesarskih poti, izposojevalnice električnih koles in polnilnice. Veliko poudarka LAS namenjajo tudi promociji turističnih destinacij ter oblikovanju lokalnih blagovnih znamk, ki pogosto povezujejo lokalno kulinariko, vina, tradicijo čebelarstva ter druge tradicionalne lokalne proizvode. Tovrstni projekti v kombinaciji z obnovo ali postavitvijo lokalnih tržnic ter oblikovanjem kratkih dobavnih verig pripomorejo tudi k podpiranju lokalne samooskrbe. Prav tako se izvajajo projekti s katerimi se podpira izdelava promocijskega gradiva in drugih promocijskih aktivnosti ali delovanje turistično informacijskih točk. Z namenom obnove in razvoja vasi so se izvedli projekti ureditve površin za prostočasne dejavnosti, številna otroška ter športna igrišča, fitnesi na prostem, ureditev skupnih prostorov za dejavnosti lokalnega prebivalstva, za katere smo prepričani, da so polepšali marsikatero uro številnim prebivalcem na podeželju.
V programskem obdobju 2014–2020 se je na območju Slovenije oblikovalo 37 lokalnih akcijskih skupin oziroma LAS, ki pokrivajo celotno območje in vse slovenske občine.
>> CLLD Slovenija na Facebooku
Razvoj turizma na posameznem območju
Projekti v okviru pristopa CLLD so na nekaterih območjih zelo pomembno pripomogli k razvoju turizma in turističnih produktov lokalnega razvoja.
Dolenjska in Bela krajina
Arhiv: LAS Dolenjska in Bela krajina
Foto: Tina Štefanič
Arhiv: LAS Dolenjska in Bela krajina
Foto: Tina Štefanič
V obdobju koronakrize se je turistični obisk Bele krajine zelo povečal. Območje je z manjšimi projekti sestavilo mozaik butičnega turizma. Ponudba je namenjena obiskovalcu, ki želi spoznati nekaj tradicionalnega, domačega, s priokusom nostalgije. Veliko teh draguljev, ki bi sicer ostali pozabljeni, je bilo "izbrušenih" s pomočjo EU financiranja. Eden izmed takih je črna človeška ribica. Na kmetiji Zupančič v Jelševniku na Krupi so postavili info center črne človeške ribice. Skupina zanesenjakov je začela celostno urejanje Krajinskega parka Lahinja, ki je bil dolga leta zapostavljen. Tako so izvedli projekta Interpretacija naravne in kulturne dediščine v KP Lahinja in Vzpostavitev in interpretacija učne poti Nerajski lugi. Vsa pot je dolga približno tri ure in je primerna tudi za najmlajše. Interaktivne table na igriv način predstavijo različne vodne vire, jame, živali in posebne rastline v parku. Prek lesenega podesta lahko vstopite v izjemni svet mokrotnih travnikov, ki ga lahko opazujete skozi odprtine ptičje opazovalnice. S projektom Volna, lan, konoplja so razvili nove tekstilne in prehranske produkte. Veliko teh izdelkov je mogoče kupiti v Hiši dobrot Bele krajine v središču Metlike. Za polne police skrbi skoraj 30 ponudnikov, povezanih tudi s pomočjo pristopa CLLD.
Foto: Mojca Bercko Kralj
Arhiv: LAS Dolenjska in Bela krajina
Zgornja Savinjska in Šaleška dolina
Foto: Tomo Jeseničnik
Turizem, samooskrba in les so tri prednostna področja razvoja in izvajanja CLLD programa v LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Razvili so skupno blagovno znamko na področju turizma, to je Visit Savinjska, in izdelali katalog ponudbe. Na različnih delavnicah so si turistični ponudniki izmenjali znanja in informacije, izvedli so tudi dva turistična heckathona. Obnovili so več objektov za turistično dejavnost. Med drugim so zgradili športno-rekreativni objekt v Lajšah pri Šoštanju, TIC Mozirje in turistične apartmaje, ki promovirajo gorski les. Uredili so zeliščarnico v Gornjem Gradu in prireditveni prostor v gradu Vrbovec v Nazarjah. Kupili so 40 koles za izposojo. Razvili so več turističnih produktov, kot so interpretacijski načrt Kamniško-Savinjskih Alp, Vodne zgodbe, Zeliščarske zgodbe, in programov, kot sta horti- in apioterapija.
Notranjska
Arhiv: LAS Notranjska
Foto: Tinkara Primožič
LAS Notranjska je del primorsko-notranjske regije, katere razvojna prioriteta je tudi razvoj trajnostnega turizma. Povezali so se različni turistični ponudniki, ki so razvili nove programe, produkte in storitve. Nekaj ponudnikov se je povezalo okoli presihajočega Cerkniškega jezera. Razvili in nadgradili so "dostopni" turizem, ki skrbi za gibalno in senzorno ovirane osebe ter starostnike. V Loški dolini (Zavod Ars viva) je prvi hostel v Sloveniji, ki je prilagojen invalidom na vozičkih in drugim osebam s posebnimi potrebami.
Arhiv: LAS Notranjska
V svoji ponudbi imajo tudi prilagojena kolesa in tricikle, ki omogočajo kolesarjenje gibalno oviranim, slepim, starejšim. Pripravili so tudi eno- in večdnevne programe ter svojo ponudbo dopolnili s 3D-očali za doživljanje naravne in kulturne dediščine tovrstnim obiskovalcem.
Ormož
Na območju LAS Upravne enote Ormož so za obdobje 2017–2020 izdelali Elaborat nadgradnje ponudbe doživetij in kakovosti življenja, Načrt razvoja blagovne kolektivne znamke in Načrt razvoja celostne grafične podobe. Uredili so tri nova postajališča za avtodome, mobilno tržnico in tri stacionarne tržnice. S to operacijo se je zagnala tudi destinacijska znamka Jeruzalem Slovenija. Za razvoj turistične in naravoslovne ponudbe v občini Središče ob Dravi so pridobili Elaborat načrta za vodenje organiziranih skupin, opremili so INFO točke, postavili interpretacijske table, kupili kočije in brošure z zemljevidom. Trenutno izvajajo projekt Učna turistična destinacija Jeruzalem brez embalaže, ki bo promoviral trajnostni turizem. Operacija pripomore k večji okoljski ozaveščenosti, k izboljševanju pogojev za hitrejši razvoj gospodarstva, kmetijstva in turizma, saj gre za butično podeželsko destinacijo.
Prekmurje
LAS Goričko 2020
Arhiv: LAS Goričko 2020
Ključni cilj razvoja goričke regije je povečanje turistične privlačnosti Goričkega, zato so največ sredstev namenili razvoju turizma z vključevanjem naravne in kulturne dediščine. Na LAS Goričko so pripravili dokument turistične ponudbe, kjer je mogoče unovčiti turistične bone. Poudarek je na podeželskih ponudnikih zunaj že uveljavljenih turističnih središč. Združili so tudi drugo podporno turistično infrastrukturo.
Izdelali so mobilno geomatično aplikacijo "Explore Prekmurje" z informacijami o ponudnikih lokalne in tradicionalne hrane ter pijače, o dogodkih ter predstavitev naravne in kulturne dediščine na območju LAS Goričko 2020 in LAS Pri dobrih ljudeh 2020.
LAS Pri dobrih ljudeh 2020
Na območju LAS Pri dobrih ljudeh 2020 je turizem povezan z naravno in kulturno dediščino. Na vinogradniškem območju so postavljene številne zidanice. Nekatere so opuščene, število turistov pa se je z leti vedno bolj povečevalo, zato se je porodila ideja, da bi prazne zidanice znova oživili. Tako je nastal novi turistični produkt, Razpršeni hotel Vinarium, ki vključuje 12 zidanic. Območje je bogatejše za pet enodnevnih izletov, s QR-kodami pa so na novo označili deset turističnih atrakcij. Vzpostavili so blagovno znamko Pomelaj, kjer so zbrani vsi izdelki partnerjev v projektu. V pustolovskem parku pri Bukovniškem jezeru so uredili novo avanturo zipline. Društvo čolnarjev Dokležovje s čolnom za rafting izvaja spuste po reki Muri. Pred Tropskim vrtom v Dobrovniku so postavili inovativna otroška igrala. V bližini močvirskega travnika in gozda črne jelše (Žižki) so uredili tematsko pot Medovita, ki mimoidoče spodbuja h gibanju in jih opozori na sobivanje s čebelo ter naravno dediščino območja. V občini Odranci so zagradili prekmursko hišo s skednjem ali "gümlo", ki pomeni pomemben artefakt podeželske arhitekturne dediščine. Nov turistični produkt vključuje tudi romsko nesnovno kulturno dediščino.
Obsotelje in Kozjansko
Foto: Katja Šket
Turizem je na območju Obsotelja in Kozjanskega ena od glavnih gospodarskih dejavnosti. Vzpostavili so sistem avtomatizirane izposoje koles, ki povezuje občini Podčetrtek in Rogaška Slatina ter pripomore k razvoju trajnostnega turizma. Poskrbeli so za postajališče za avtodome v občinah Šmarje pri Jelšah, Rogatec in Rogaška Slatina. Razvili so program terapevtskega jezdenja, poskrbeli za športno-rekreacijske površine, tematske poti, senzorični park, prenovili spletno mesto z možnostjo nakupa lokalnih doživetij, nadgradili čebelarsko ponudbo in uredili Kneipp park, leseno drevesno hiško ter razvili novo mobilno aplikacijo.
Dolina Soče
Na območju LAS Dolina Soče je zaživela kolektivna blagovna znamka Dolina Soče, ki pripomore k povezovanju ponudnikov podeželja v Dolini Soče ter dvigu prepoznavnosti območja. V trgovske verige so uvedli nov ribji proizvod, ki so ga potrošniki izbrali za najboljše živilo leta 2020. Projekt Spajanje okusov dolina Soče je tako pripomogel k povezovanju inovativnega partnerstva lokalnih podjetij – Mlekarne Planika in ribogojnice Faronika. Dolina Soče se lahko ponaša tudi z novim predelovanim obratom za meso drobnice v Drežnici. Pripomogli so tudi k oživitvi starih mestnih jeder. Utrip dogajanja je spodbudil obiskovalce, turiste in domačine, da so znova začeli zahajati v stara mestna jedra in tako začutili duha kulturne dediščine.
Prlekija
Partnerji LAS Prlekija so turizem postavili na vrh prioritet v Strategiji lokalnega razvoja. Občina Križevci je tako zgradila Park doživetij, Zavod Marianum iz Veržeja pa je z več projekti zaokrožil celostno turistično ponudbo. Tamkajšnje nastanitvene zmogljivosti merijo na družinski turizem, ki ga nadgrajujejo z bogato ponudbo rokodelskih veščin in izdelkov.
Velika obogatitev turistične ponudbe je muzej Ljutomerski kasač, ki podobno kot mlin na veter na Stari Gori privablja ljubitelje kulturne dediščine. V Radencih, kjer je dolga leta živel Kajetan Kovič, je nastal privlačen družinski festival Mačje mesto. Turistično ponudbo v Prlekiji povezuje brezplačna aplikacija za mobilne telefone Klopotec. Obiskovalci lahko s to aplikacijo poiščejo informacije o ponudnikih in dogodkih v Prlekiji. V Prlekijo vabijo Terme Radenci, Terme Banovci in Bioterme Mala Nedelja, njihova ponudba pa dobiva bogato in raznovrstno nadgradnjo s privlačnimi turističnimi produkti na podeželju.
Kras in Brkini
Arhiv: LAS Krasa in Brkinov
Foto: Občina Hrpelje-Kozina
Trije projekti izraziteje pripomorejo k razvoju turistične prepoznavnosti območja LAS Krasa in Brkinov. Oživitev nekdanjega sejmišča v Hrpeljah je zajela rekonstrukcijo nekdaj najživahnejšega dela Hrpelj. Občina je v okviru te operacije pridobila najsodobneje opremljeno postajališče za avtodome v tem delu Slovenije in otroško igrišče. Operacija Kamen in kulinarika na Krasu je nastala na pobudo gostincev, ki si želijo večjo in predvsem enotno prepoznavnost svoje dejavnosti na Krasu. Pri tem upoštevajo znano kraško tradicijo obdelave kamna ter se usmerjajo v trajnostni turizem, ki z novimi produkti, kot je večerja v kamnolomu, omogoča odpiranje novih delovnih mest v gostinstvu, kamnoseštvu in turizmu. KRASmeet povezuje kmetijsko in turistično panogo ter obiskovalcem ponuja doživljanje ekološkega in izvirnega Krasa. Obiskovalci svoj obisk posamezne lokacije sklenejo s fotografiranjem za svoj fotoalbum, ki ga po počitnicah odnesejo domov.
Za vsebino je odgovorno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, ki je tudi organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja 2014–2020.
