Planinsko društvo Jesenice v velikih dolgovih: prodali bi Tičarjev dom na Vršiču

Kot je pojasnil predsednik društva Egon Kepic, ki je vodenje društva prevzel marca, je društvo močno zadolženo in banki dolguje 630 tisoč evrov, kar je predvsem posledica letos zaključene obnove Koče pri izviru Soče. Poleg tega od 50 tisoč do 70 tisoč evrov društvo dolguje najemniku Erjavčeve koče za njeno obnovo.

Ob vračanju posojil jim bo ostalo le 30 tisoč evrov 

Društvo ima od najemnin in prometa v kočah letno okoli 200 tisoč evrov prihodkov. Letos je prejelo 75 tisoč evrov fiksne najemnine za Tičarjev dom, 30 tisoč evrov za Erjavčevo kočo in 40 tisoč evrov za Kočo pri izviru Soče, s Kočo na Golici pa je zaslužilo 55 tisoč evrov. Ob vračanju posojil in po plačilu stroškov delovanja bo društvu letos ostalo 30 tisoč evrov, je navedel Kepic.

Pojasnil je, da bo na ta način prihodnjih sedem let denarja dovolj le za poplačilo dolgov in redno poslovanje, ne pa za obnovo dotrajanih koč, katerih nadaljnje obratovanje je brez vlaganj ogroženo. Koča na Golici potrebuje prenovo strehe, oken, terase in kuhinje, Erjavčeva koča potrebuje novo streho in prenovo kopalnic, Tičarjev dom pa sanacijo stenskih oblog in podov, menjavo oken in prenovo električne napeljave.

Erjavčeva koča in Koča ob izviru Soče sta pod hipoteko 

Ker društvo nima rezerve pri zadolževanju, Kepica skrbita morebitna slaba sezona ali izreden dogodek, kakršna je bila inšpekcijska prepoved obratovanja Koče pri izviru Soče, ki je terjala prenovo koče. "Že minimalen izpad prihodka bi nam podrl celotno piramido in lahko bi ostali brez Erjavčeve koče in Koče ob izviru Soče, ki sta pod hipoteko," je pojasnil Kepic.

Erjavčeva koča na Vršiču

Težko finančno stanje je predstavil tudi vodstvu Planinske zveze Slovenije. "Vendar mi razen tega, da počakamo na morebitne razpise za prenovo koč, kaj drugega ni moglo predlagati," je pojasnil. Zato kot edino možnost vidi prodajo Koče pri izviru Soče ali Tičarjevega doma, medtem ko o prodaji Erjavčeve koče in Koče na Golici zaradi zgodovinske vrednosti za društvo ni razmišljal.

Za Tičarjev dom je ponudbo dalo Planinsko društvo Ljubljana Matica, in sicer v višini 960 tisoč evrov oziroma v sodelovanju z BCR 1,1 milijona evrov. 1,2 milijona evrov, kolikor bi v društvu potrebovali za poplačilo dolgov in obnovo koč, pa je ponudil obstoječi najemnik doma Agencija Oskar.

Na izrednem občnem zboru društva so predlog prodaje Tičarjevega doma zavrnili 

Ker bi morali prodajo koče potrditi člani društva, je Kepic sklical izredni občni zbor, ki pa je po dolgi razpravi predlog zavrnil. Za je glasovalo 12 prisotnih članov, proti pa 22. Člani so med drugim poudarili, da je zagotovo mogoča racionalizacija poslovanja društva in da bi pred morebitno odločitvijo o prodaji potrebovali več konkretnih finančnih podatkov. Med drugim so opozorili tudi, da bi od prodaje morali plačati davek in da bi bilo smotrno interes za koče preveriti prek javnega razpisa.

Kepic je po zavrnitvi predloga odstopil z mesta predsednika društva in pojasnil, da sam drugačne rešitve nima. Od tistega dela članstva, ki je glasoval proti, pričakuje, da najde drugo vodstvo, ki bo morda lahko ponudilo drugačne rešitve. Sam bo društvo vodil do imenovanja novega predsednika, ki naj bi ga izbrali najkasneje na marčevskem rednem občnem zboru.

Obnova Koče pri izviru Soče društvo pahnila v težek finančni položaj 

So pa člani društva na torkovem izrednem občnem zboru obravnavali tudi izsledke revizije projekta obnove Koče pri izviru Soče, ki je zaradi podražitve društvo pahnila v težek finančni položaj. Revizor je ugotovil, da je bila celotna investicija napačno vodena in zastavljena, cene precej višje od tržnih, ekonomičnost dodatnih del pa vprašljiva.

Člani, ki so se med drugim spraševali, zakaj je bila sploh potrebna energetska sanacija koče, če je ta pozimi zaprta, so podprli predlog, da društvo naroči izdelavo revizije še sodnemu izvedencu. Na ta način bodo dobili oceno, ki bi jo morda lahko v prihodnje uporabili v odškodninski tožbi proti izvajalcu in nadzorniku del ter osebam, ki so vodile projekt.

Občnega zbora Planinskega društva Jesenice se je udeležil tudi predstavnik Planinske zveze Slovenije (PZS) Miro Eržen, ki je povedal, da v PZS nad prodajo koč niso preveč navdušeni. V tem primeru so bili še posebej zaskrbljeni, saj gre za zelo obiskano kočo v Triglavskem narodnem parku, potencialni kupec pa naj bi po njihovih informacijah verjetno ukinil status planinske koče, kar pomeni, da planinci v njej ne bi več imeli ugodnosti. "To bi bil dvakratni udarec za planinstvo," je dejal Eržen.

Članom društva je predlagal, da o prodaji še premislijo in pretehtajo vse možnosti. Takšne odločitve namreč nimajo posledic zgolj za društvo, temveč za celotno planinsko organizacijo. "Koča je zrasla na ramenih številnih prostovoljcev in tu ne gre le za prodajo nekega običajnega objekta ampak tudi planinske zgodovine," je poudaril.

V finančnih težavah so se znašla tudi druga društva 

Pojasnil je, da so se v finančnih težavah znašala tudi že druga planinska društva. Številne koče so namreč dotrajane, investicije v prenovo in doseganje višjih ekoloških standardov pa visoke. Trenutno se govori o morebitni prodaji Ribniške koče na Pohorju, ki je Planinsko društvo Paloma ne more več vzdrževati in je tudi sosednja društva ne morejo prevzeti. "Trenutno je v najemu, v primeru prodaje pa imamo vsaj zagotovila, da bo obstal status planinske koče," je povedal Eržen.

Pojasnil je, da v tovrstnih primerih, ko neko društvo ni več samo zmožno upravljati koče, vedno iščejo drugo planinsko društvo, ki bi jo lahko prevzelo. "Želimo, da ti objekti ostajajo v planinski lasti," je izpostavil Eržen. Po njegovih besedah gre za infrastrukturo, ki so jo gradile pretekle generacije planincev. Prodaja koče komercialnemu kupcu pa prinaša velik vprašaj glede morebitne preobrazbe koče v drugačne namene.

O nameri društva glede prodaje Tičarjevega doma je prejšnji teden za STA spregovoril tudi podpredsednik PZS Martin Šolar, ki je pojasnil, da je v takšnih primerih želja PZS predvsem, da se ohrani status planinske koče. Planinska društva so sicer samostojni pravni subjekti in PZS vpliva na njihove odločitve nima, išče pa možnosti, da bi kočo prevzelo drugo planinsko društvo. Je pa v Sloveniji tudi nekaj koč v zasebni lasti, ki imajo status planinske koče.

Novice Tičarjev dom na Vršiču praznuje sto let