Planet TV: Na slavnostni seji DZ-ja niso smeli izvajati Očenaša

Veber je pevskemu zboru predlagal alternativne pesmi, a teh predlogov v zboru niso sprejeli in na koncu zapeli eno pesem manj. Medtem ko Janko Veber zatrjuje, da ni šlo za cenzuro, umetniki to vidijo drugače. Prav tako to drugače vidi opozicija, je za Planet TV poročal Matej Hlebš.

Veber: Cenzure ni bilo Zaradi govoric, da naj bi Vebra v pesmi Ivana Cankarja zmotila beseda Očenaš, so v NSi zahtevali pojasnila. Poslanec NSi Matej Tonin je izrazil upanje, da bodo, če je do te cenzure prišlo, tudi v koaliciji kakšne posledice.

Cenzure ni bilo, program smo usklajevali z umetniki, je zatrdil Veber: "In na koncu smo ga uskladili v soglasju z vsemi akterji." To je potrdil tudi dirigent Ambrož Čopi, Cankarjeva pesem, v kateri "mali človek išče svojo pravico glede na svoje delo", pa naj bi bila v Vebrovem kabinetu, kjer so namesto nje predlagali razne druge pesmi, izrazito nezaželena.

"Govorili smo o Očenašu kot sakralnem tekstu, kar naj ne bi bil vzrok, tudi o hlapčevstvu Jerneja, kar naj tudi ne bi bil vzrok. Ali pa je vzrok. Ne vem," je dejal Čopi in dodal: "Če ti za skladbo oziroma tekst, ki ga predlagaš in stojiš za tem, da je pravilen – in jaz ne vidim ovir, zakaj ne bi bil pravilen –, nekdo reče, da ga ne smeš izvajati, potem je to cenzura."

"Vse, kar zveni krščansko, je očitno nesprejemljivo" Če je Veber prepričal poslance SD in Pozitivne Slovenije, da ni cenzuriral umetnikov, pa poslancev Državljanske liste, NSi in SLS Vebrovi odgovori niso zadovoljili. Rihard Braniselj (DL) je prepričan: "Ne bi se smelo zgoditi to, da nekdo nekaj vsiljuje."

"To, da ti nekomu prepoveš izvedbo nekega umetniškega dela, je cenzura," je poudaril Tonin. Poslanec SLS Mihael Prevc je dejal: "Sumim, da se vračamo v neke čase, ko je bila cenzura vsakdanja zgodba."

"Torej je vse, kar v slovenski kulturi zveni krščansko, očitno nesprejemljivo. To je posledica miselnosti, da je treba krščanstvo izbrisati iz kulture in zgodovine," Vebrovo ravnanje v širšem kontekstu nekega porušenega odnosa do lastne kulture vidi moralni teolog Ivan Štuhec.